Ti dnevi okoli prehoda iz starega v novo leto, so bili polni nekih močno čustvenih dogodkov. In ko sem se borila sama s sabo, sem zapored naletela na nekaj prizorov, ko so me ganili v drobovje, nato pa so me kot strela z jasnega zalile solze – ampak da ne bo pomote, to so bile solze sreče. Ob prizorih na dobroto. Vse skupaj se je nato prelilo v močan občutek hvaležnosti. (Uf, ego je že močno ‘klikerje’ dvignil in se čudil moji ‘osladnosti’, a sem se tako noro dobro počutila, da sem ga čisto zignorirala. Včasih mora človek narediti, kar mora narediti! :))
No, a ni najbolj ganljivo videti, ko nekdo naredi nekaj dobrega in zares plemenitega na tem svetu? (Pa ni nujno, da je velika stvar, lahko je nekaj čisto banalnega, a nekomu drugemu pomeni ogromno!) In a ni najlepši občutek na svetu tudi, ko ti narediš nekaj dobrega za nekoga, mu pomagaš, ga dvigneš, rešiš, mu polepšaš življenje, narediš kakšno lepo presenečenje za ljudi, živali, rastline. Ko lahko osrečuješ. In ko pomislim, koliko ljudi je tudi meni ali zame skozi moje življenje naredilo podobno. In kakšno hvaležnost čutim sama do njih (četudi se morda z njimi z vsem ne strinjam in četudi se rada zanašam na svoje moči).
Seveda ne moreš v vsakem trenutku osrečiti vseh. In seveda tudi ne moreš dovoliti, da si vsem brezmejno na voljo, da kar jemljejo od tebe in delajo s tabo kot jim je po godu. Zato moraš biti včasih tudi ‘krut’ in reči okolici ‘ne’, postaviti meje. Zato, da se lahko obnoviš, ohraniš, okrepiš, da lahko kasneje delaš še več dobrih stvari – takih, za katere sam oceniš, da resonirajo s tabo.
In ja, to prirojeno osnovno dobroto (innate basic goodness) imajo (dokazano!) vsa bitja že v sebi – tudi človek (sploh ko je še otrok). A če gredo stvari ‘narobe’, ko bitje (človek ali žival) skozi življenje doživi krutost, se mu lahko poruši ta naravna osnovna dobrota (za nekaj časa ali za vedno – izbira je na posamezniku, a prej mora sprevideti, da obstaja tudi druga pot, in imeti odločenost, da bo šel po drugi poti).
Kar je čisto logično, če dobro pomislimo, saj ranjena, prestrašena in nenahranjena žival ali človek postane nezaupljiva, šibka in posledično napadalna. Ampak to ne pomeni, da je narava naredila stvari samo slabe. Oboje obstaja! A z življenjem v slabih odnosih in življenjskih okoliščinah raste ta negativna plat v nas!
Nihče od nas nima vpliva na zatečeno stanje, v katerega smo se rodili. To je dejstvo. Imamo pa moč, da to spremenimo, ko se tega zavemo. Zato lahko v pozitivno življenje pridemo le zavestno. To pomeni, da moramo nujno pogladati v vso lastno bedo (ali ‘temo’ kot je trendovski izraz), da zanaliziramo, razumemo in tudi sprejmemo (ker kaj pa čemo, če je, kar je – a kot rečeno, ni nujno, da tako ostane). Nato pa se podamo v nevtralo (ki predstavlja uravnovešen ali celosten pogled) – to pomeni: zdaj vemo, kako je, in vemo, da nam ni všeč. A vemo tudi, da je lahko drugače. Šele ko smo tako pomirjeni z grdo platjo in lepšo možnostjo, ki se lahko odpira, in smo odločeni, da hočemo lepše, lahko začnemo sprejemati druge misli, druge občutke, druga dejanja. Iz takšne nevtrale ali ravnovesja lahko najdemo nov smisel v življenju, ki temelji na zavestnem kultiviranju lepega in dobrega.
Ljudje smo dejansko močni kreatorji, ki lahko kreiramo večje in kompleksnejše materialne stvari kot živali in rastline. Ampak pri tem nujno rabimo kompas etike, dobrote, ravnovesja, sodelovanja z naravo (ne odmika od nje).
Lahko si skreiramo lepo življenje tu na zemlji (ki se v religioznem žargonu imenuje raj). Ampak tega ne bomo kreirali, če bomo čakali ‘galaktične sile’ ali velike rešitelje ali le partnerja in druge bližnje v naši okolici, da začnejo prvi. Ne, vsak od nas lahko začne pri sebi, ne glede na ostale. Evo, tako radi smo prvi in najboljši. In vsak od nas ima škarje in platno v svojih rokah in je lahko sam prvi. Sam lahko začne kadarkoli se odloči. Sploh, če se prvi zaveš, kaj se dogaja. Potem je žogica pri nas. (Aja in največji vpliv imamo na lastno zasebno življenje, zato je to kar dober začetek, sledi pa mu naše širše poslanstvo, področje na katerem delujemo. Tako zaporedje je boljše, kot ga začnemo najprej reševati svet, kot je to v modi!)
Fotografija: Unsplash
