Lepo je, ko se življenje rojeva, ko se začenja novo leto, ko novi ljudje, živali, rastline prihajajo v naša življenja (no, seveda je lahko včasih hkrati tudi naporno, ker je nekaj novega). Manj lepo pa je, ko se stvari zaključujejo, ko ljudje ali živali odhajajo iz našega življenja.
Prav tako je lepo, ko je dan in ko prideta pomlad in poletje. Ampak tudi noč, zima, zaključek so nujne sestavine našega življenja. Življenje se odvija med dvema centrifugama in procesoma: entropija in sintropija, širjenje in krčenje, začenjanje in zaključevanje, življenje in smrt. In to je holističen pogled na življenje.
In ker v tem trenutku moje, tvoje in naše življenje teče naprej, pomeni, da nas čakajo še naloge in poslanstvo, ki jih moramo opraviti. Vem, da se ne smemo in ne moremo ustaviti, temveč moramo prehoditi še preostanek poti do cilja – do konca v materialni realnosti in do vstopa v druge dimenzije.
Življenje v tej realnosti je kruto in lepo hkrati, zato so tudi naše izkušnje enkrat lepe, drugič krute. Ampak vse nas samo utrjuje na naši poti, da sčasoma postajamo vse močnejši in modrejši. To utrjevanje ima tudi svoj smisel, saj je logično, da starejši ko postajamo, več nas čaka takih izkušenj, ki so posledice zaključkov (več ljudi iz naših bližnjih krogov se poslavlja, ko prehaja nazaj na drugo stran, v druge dimenzije), zato so nam izkušnje in modrost, ki nas okrepijo na poti, zagotovo v oporo.
V tem letu je bilo v mojih krogih kar nekaj tovrsnih sloves in res je neverjetno, kako ti vsako slovo zamaje temelje pod nogami, tudi ko misliš, da si še tako ‘pripravljen’.
A kljub vsej žalosti ob odhodih še vseeno lahko rečem, da imam raje bogate in lepe izkušnje z drugimi dušicami, pa se potem nekako sestavim, kot pa da bi prehodila svoje življenje z ‘oklepom’ in sama, samo zato, da se mi ne bi bilo treba soočati z bolečino ob ‘izgubi’.
Ja, res je čudno to življenje (hkrati lepo in kruto): tako hitro kot se v nekem trenutku pojaviš, v drugem odideš. VMES PA JE TREBA S HVALEŽNOSTJO UŽITI VSAK TRENUTEK V SVOJI NAJVEČJI LEPOTI IN BOGASTVU. Ker čisto vsak trenutek ju vsebuje, čeprav se ga morda ne zavedamo. Vabim nas, da ga vedno znova najdemo.
Fotografija: Pexels
