Nakupovanju na glavni ljubljanski tržnici mora obvezno piko na i dati postanek v simpatični majhni hiši domačih sirov Aljaževe dobrote, ki se nahaja pod Plečnikovimi arkadami na Pogačarjevem trgu.
V njej nam postreže prijazna in nasmejana gospa Zdenka, ki nas mimogrede še pouči o najrazličnejših slovenskih tradicionalnih sirih in nas hkrati ‘pocrklja’ s pokušino katerega od njih. Tako pričara pravo domače vzdušje, ki vlada na kmetijah, od koder prihajajo vsi siri in ostale mlečne dobrote, ki so naprodaj v trgovinici.
V Aljaževih dobrotah namreč poseben pomen pripisujejo ravno slovenskemu geografskemu poreklu, saj želijo spodbujati domačo slovensko pridelavo na kmetijah in našo domačo samooskrbo, kar posledično pomeni tudi zmanjševanje transportih poti izdelkov. Nič lažjega, saj imamo Slovenci resnično zelo kakovostne sire, ki prihajajo iz kmetij po vsej Sloveniji.
Prav geografsko poreklo, torej okolje, kjer se živali pasejo, je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost sira oziroma na njegove značilnosti, kot so okus, struktura, vonj in barva. Seveda je prav tako pomemben tudi postopek izdelave sira in proces zorenja.Slovenci se v evropskem merilu lahko pohvalimo z zelo bogato biotsko raznovrstnostjo vegetacije, kar nedvomno še dodatno prispeva k raznovrstnosti in bogastvu okusov.
Posebnost večine mlečnih izdelkov v hiši sirov Aljaževe dobrote so surovi izdelki, ki imajo zelovisoko prehransko vrednost. Pri njih je tako mogoče kupiti poleg pasteriziranega mleka tudisurovo mleko, siri in jogurti pa so vsi narejeni iz surovega mleka. Značilnost je tudi ta, da so siri, ki jih prodajajo narejeni samo iz ene vrste mleka, naj si bo to iz ovčjega, kozjega ali kravjega mleka in se le tega med seboj ne meša. To je pomembno predvsem za alergike, ki ne smejo uživati kravjega mleka in njegovih izdelkov. Samo tako lahko z gotovostjo vedo, da so siri, zares izključno samo kozji ali ovčji, če je tako navedeno.
S sirarji, s katerimi sodelujejo, se tudi srečajo in tako spoznajo njihov način dela in okolje, v katerem nastajajo prvovrstni mlečni izdelki. »Ko ljudi spoznaš, vidiš, kako delajo in razmišljajo, zato tako najlažje oceniš, komu lahko zaupaš, da bo imel res kakovostne izdelke,« pojasnjuje vodja trgovinice Rok in doda, da so prav na vse svoje dobavitelje zelo ponosni.
Pomembno se jim tudi zdi, da na njih ne pritiskajo s ceno, temveč sprejmejo ceno takšno, kiomogoča kmetiji, da lahko dostojno preživi. Zavedajo se, da njihovi izdelki spadajo v visok cenovni razred, kar je posledica vrhunske kakovosti in majhnih serij zaradi naravnih omejitev. Prav zato se dodatno trudijo z dobro postrežbo in stranke radi tudi ‘pocrkljajo’ z drobnimi pozornostmi (ob novem letu, obletnicah, …). »Stranke so pri Aljaževih dobrotah cenjene in sprejete ter za ceno, ki jo plačajo, dobijo vrhunsko kakovost in transparentnost,« s ponosom povesta Zdenka in Rok.
Prav zdaj, v obdobju med februarjem in majem se pri sirarjih s čredami ovac in koz začenja nova sezona sirjenja. Po jaritvah v decembru in januarju so mladiči v tem času že tako veliki, da jih ‘odstavijo od mleka’ in s tem se lahko prične nova sezona sirjenja. Na kmetijah s kravami ta zimski cikel ni tako izrazit in je količina mleka skozi vse leto približno enaka. Krave dajejo dnevno običajno med 20 in 25 litrov mleka, medtem ko koze do tri litre in ovce slab liter mleka. To je tudi eden od poglavitnih razlogov za precejšne razlike v ceni kravjih izdelkov, v primerjavi s kozjimi in ovčjimi mlečnimi izdelki.
V štirih letih svojega delovanja, so iz začetnih šestih dobaviteljev svojo ponudbo razširili na 17 dobaviteljev, ki jih nikakor ne skrivajo. Pet dobaviteljev ima tudi ekološke certifikate. Izdelke iz ovčjega mleka dobavljajo Ekološka kmetija Konda iz Starega trga ob Kolpi, Ekološka kmetija Černuta iz Loga pod Mangartom, Kmetija Štalar – Sirarna Krn izpod Krna nad Kobaridom in Kmetija Novak iz Zajasovnika. Dobavitelji za izdelke iz kozjega mleka so Kmetija Žerjal iz Tomaja na Krasu, Sirarstvo Videc iz Šentjurja, Kozjereja Čepon iz Stične in Kmetija Štemberger iz Vrbice v Brkinih. Izdelke iz kravjega mleka pa dobavljajo Kmetija Zidarič iz Praproti na Krasu, Ekološka kmetija ‘Pri Kumru’ s planine Čadrg nad Tolminom, Sirarstvo Kramar iz Zatolmina, Sirarstvo Čuš iz Orehove vasi, Kmetija ‘Na Ravan’ s Cerklanskega vrha, Kmetija Pr’Petelin iz Gorenje vasi, Biotehniški center Naklo in Mlekarna Krepko s svojimi ekološkimi izdelki, ter Mlekarstvo Podjed iz Preddvora pri Kranju.
V sredo 29. februarja 2012 pri Aljaževih dobrotah praznujejo uradno štiriletnico, oziroma če smo čisto natančni v resnici šele prvo čisto pravo obletnico obstoja, zato v hiši domačih sirov pripravljajo prav posebno presenečenje za svoje stranke. Vsi ljubitelji sirov in mlečnih izdelkov, ste tako vljudno vabljeni, da se oglasite in preverite, kaj se skriva za presenečenjem.
