Lokalno pridelana hrana ima v primerjavi z uvoženimi pridelki marsikatero prednost, z nakupom lokalno pridelane in predelane hrane pa storite tudi majhen, a pomemben korak v podporo lokalnemu gospodarstvu.
Lokalna trajnostna oskrba ima širši družbeni pomen, saj z večanjem obsega potrošnje lokalnih pridelkov in proizvodov skrbimo za širšo družbeno dobrobit – med drugim za ohranjanje delovnih mest, ohranitev in razvoj podeželja ter skladen regionalni razvoj.
Ste se kdaj vprašali:
- Zakaj je sveže lokalno živilo bolj zdravo od tistega, ki je pripotovalo na stotine kilometrov?
- Kako lahko potrošnik preveri poreklo hrane?
- O čem nas učijo deklaracije na živilih?
- Kako nam lahko označba kakovosti olajša nakup, če iščemo kakovostno slovensko živilo?
- Ali lahko kot potrošnik zaupam, da jem varno in kakovostno hrano?
- Kako poteka nadzor nad živili, nad njihovo pridelavo, predelavo, nad varnostjo in zdravstveno ustreznostjo, sledljivostjo porekla, ter nad proizvodnjo živil iz označb kakovosti?
- Je res, da je povpraševanje po lokalni hrani že preseglo ponudbo?
- Zakaj ponudba lokalne hrane ni večja, če se po njej povprašuje?
- Zakaj ni več lokalne hrane v trgovinah, šolah, vrtcih in bolnicah?
- Zakaj se proizvajalci ne povežejo, da bi lahko nastopili z združeno ponudbo večjih kupcev?
- Kaj pa okolju prijaznejša pridelava?
- Kakšna je razlika med eko in konvencionalnim živilom?
- Zakaj je pomembna lokalna samooskrba?
- Hrana v smeteh- zakaj?
- Kaj nam potrošnikom zagotavljajo označbe kakovosti (višja kakovost, geografska označba in poreklo, tradicionalni ugled, integrirana pridelava, ekološko živilo)….
- Ali se zavedamo svojega vpliva na gospodarski razvoj, delovna mesta, razvoj podeželja, okolje,…, ko posegam po lokalni hrani?
To je le nekaj tem, o katerih razmišlja Metka, vztrajna raziskovalka zdravega načina življenja, ki prisega na lokalno pridelano hrano.
Njena raziskovanja lahko spremljate na spletni strani: blog.lokalna-kakovost.si
Vabljeni tudi na našo FB stran, kjer lahko delite vaše mnenje in izkušnje.