Tisoče let je bila Arktika eden redkih krajev na svetu, ki je ostal nedotaknjen, brez obsežnega človeškega izkoriščanja. Danes to ne drži več.
Temperature na Arktiki se dvigajo hitreje kot kjerkoli drugje na Zemlji, zato se velika masa ledu na vrhu sveta hitro zmanjšuje. Namesto, da bi to videli kot resno opozorilo, nekateri svetovni voditelji vidijo taljenje ledu kot poslovno priložnost in podpirajo naftne in ribolovne družbe, ki plenijo naravne vire, ki se razkrivajo zaradi globalnega segrevanja.
Ti načrti ogrožajo ljudi in živali, ki živijo na Arktiki. Živimo v medsebojno povezanem svetu in šele sedaj začenjamo razumeti, kako je to taljenje ledu povezano z ekstremnimi vremenskimi pojavi po vsem svetu. Kar se dogaja na Arktiki, ne ostane le na Arktiki.
Mednarodna kampanja Rešimo Arktiko
Greenpeace je junija 2012 začel veliko mednarodno kampanjo Rešimo Arktiko. Nihče nima v lasti mednarodnih voda okoli Severnega tečaja, vendar pritiski za odkrivanje novih naftnih virov in potenciali za industrijski ribolov vodijo arktične narode k poskusom deljenja območja med seboj.
Zato želimo ustvariti globalno zatočišče okoli severnega tečaja in skupaj doseči, da Združeni narodi sprejmejo dogovor za zaščito Arktike pred črpanjem nafte, industrijskim ribolovom in morebitnimi konflikti v regiji.
Želimo, da bi ta kampanja presegla definicijo okoljske bitke našega časa. Do sedaj se nam je pridružilo več kot tri milijone ljudi. Cilj kampanje je razglasiti Arktiko za zaščiteno območje. Da bi se to zgodilo pa se moramo združiti in aktivirati ljudje z vsega sveta.
Kaj lahko stori vsak izmed nas?
Oglejte si kratek in poučen animiran film: http://vimeo.com/70397835
Preprečimo tekmovanje za zaloge nafte na Arktiki. Odvisni smo od nedotaknjene Arktike – in Arktika nujno potrebuje ljudi, ki jo varujejo! Postanite del svetovnega gibanja, ki si želi prihodnjim generacijam zapustiti Arktiko kot naravni paradiž.
Svojo podporo Arktiki oddajte na: www.ResimoArktiko.si
Tekmovanje industrije za ribe in nafto
Pod arktičnim morjem naj bi se nahajalo okoli 90 milijard sodčkov nafte. Takšna količina bi zadovoljila današnje svetovne potrebe po nafti zgolj za tri leta. Kljub temu se je med velikimi naftnimi multinacionalkami, kot so Shell, Gazprom, BP in Exxon, začel boj za arktično nafto – vsi si želijo iz izginjajoče mase ledu kovati dobiček.
Ruska multinacionalka Gazprom je že napadla Arktiko: že letos naj bi na naftni ploščadi Prirazlomnoye na severu Rusije začela s črpanjem.
Aprila 2013 sta podjetji Gazprom in Shell razglasili sodelovanje pri iskanju nafte in plina v Arktiki.
Črpanje nafte v polarnih območjih je zaradi ekstremnih vremenskih razmer izredno nevarno. Da bi naftna podjetja lahko v arktičnih vodah vrtala za nafto, morajo s pomočjo ogromnih vodnih topov topiti ledene gore in odstranjevati velike kose ledu, da ti ne bi trčili v naftne ploščadi.
Vsako razlitje nafte v Arktiki bi pomenilo neizmerljivo okoljsko katastrofo: čiščenje nafte med ledenimi ploščami bi bilo brezupno početje. Razlitje nafte bi ta edinstveni ekološki sistem in ljudi, ki v njem živijo, povsem uničila. Shell in druga podjetja v svojem pohlepu okolje izpostavljajo neizmernemu tveganju.
Izginjajoč morski led pa veča apetite tudi ribiški industriji: obetajo se nova, še nedotaknjena lovišča rib. Bolj kot se večni led krči, dlje destruktivnimi metodami lova uničujejo tista območja, ki so bila zaradi ledu do sedaj tudi poleti zaščitena. To ogroža domorodce, ki že stoletja lovijo trajnostno in odgovorno.
Velika večina severnega pola so mednarodne vode, vendar ni nikakršnega mednarodnega dogovora o regulaciji ali prepovedi ribolova na teh na novo nastajajočih območjih brez ledu. Tudi bilateralne pogodbe med Kanado ter ZDA in Rusijo izpuščajo iz svojega prava ogromna območja. A brez regulacije in nadzora Arktiki v nekaj letih grozi enako čezmerno izkoriščanje kot drugim oceanom sveta.
Da bi ropanje preprečili, se Greenpeace zavzema za moratorij na ribolov: opustošenje v stilu Divjega zahoda se lahko prepreči tako, da se zavaruje območja, ki so danes še pod večnim ledom, vsaj do takrat, dokler se ne vzpostavi mednarodni pravno zavezujoč okvir, ki bo zagotavljal varovanje arktičnega ekosistema in ljudi, ki tam živijo.
Svojo podporo Arktiki oddajte na: www.ResimoArktiko.si
Svetovni hladilnik se topi
Polarni ledeniki so osnovni dejavniki naravnih procesov na našem planetu. Delujejo predvsem kot svetovni hladilnik in skrbijo, da se Zemlja ne ogreva še dodatno. Severni led odbija večino energije sončnih žarkov nazaj v vesolje. S tem polarni led skrbi za stabilne vremenske sisteme, od katerih so med drugim odvisni tudi svetovni pridelki hrane. Sprememba površine polarnega ledu na tečajih povzroča tudi spremembo globalnega podnebja. V nasprotju z ledom namreč morska površina absorbira sončno svetlobo in tako še dodatno ogreva Zemljo.
A vrata tega svetovnega hladilnika puščamo na široko odprta:večni led se topi, ker ustvarjamo energijo s fosilnimi gorivi. Izgorevanje nafte, plina in premoga sprošča toplogredne pline, kot je ogljikov dioksid, ti pa so glavni vzrok za podnebne spremembe. Arktika je od ogrevanja Zemlje prizadeta bolj kot katerokoli drugo območje na svetu: njena povprečna temperatura se v zadnjih stotih letih viša skoraj dvakrat hitreje kot v preostanku sveta.
Svojo podporo Arktiki oddajte na: www.ResimoArktiko.si