Te dni se pri nas veliko dogaja na vrtu. Kljub temu, da je primernejši čas sajenja sadnih dreves pozno jeseni, sva se z možem odločila, da posadiva sadike jablane spomladi, ko zemlja odmrzne.
Še večji projekt kot sajenje, je nakup prave sadike. In tu je moj mož zelo natančen in vedno preveri izvor sadike, kajti prisega na lokalno vzgojene sadike, nato pregleda, da nadzemni del ni izsušen in če so korenine čiste ter žive.
V drevesnici, kjer sva kupila sadike, so bili prodajalci res strokovni in prijazni, saj so nama svetovali, katera sorta je najboljša za naše območje, kajti če želimo dobro rast, je potrebno upoštevati podnebne razmere in druge lokalne posebnosti.
Zakaj sem želela ravno jablano?
Ker smo pri nas doma pridni odjemalci jabolk, sem se odločila, da se preizkusim še v lastni pridelavi. Odločili smo se, da bodo naš vrt krasile stare sorte jablan, brez umetnih gnojil in odvečnih kemičnih sredstev, saj so domače sorte naša naravna in kulturna dediščina, s katero ohranjamo biotsko pestrost.
Prodajalec nama je lepo razložil zakaj je pomembno ohranjati avtohtone sorte: »Ker so prilagojene našim talnim in podnebnim razmeram in predstavljajo dragocen vir žlahtnjenja.
Najbolj znane stare sorte jabolk so: Beličnik, Carjevič, Kanadka, Boskopski kosmač, Krivopecelj, Mošancelj, Bobovec.«
Do razmišljanja o sadju in sadnih drevesih me je pripeljala novica, ki sem jo zasledila na televiziji, namreč v Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. To pa je alarm, saj sta sadje in zelenjava bogat vir prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in antioksidantov.
JABOLKO – RDEČE ZLATO
Za jabolko velja, da pomeni za človeka »rdeče zlato« – vir potrebnih vitaminov. Je eden izmed najbolj zdravih sadežev, saj vsebuje veliko vitaminov A, C, B1, B2 in E. Največ vitamina C je sicer v peščišču jabolka, ki ga žal navadno ne pojemo. Poleg vitaminov vsebuje tudi celulozo, dekstrozo, trsni sladkor, jabolčno, citronsko, mlečno in oksalno kislino, pektin, vrsto mineralov, med njimi fosfor, železo, kalcij, čreslovino in druge snovi.
Eno malo do srednje veliko jabolko zagotavlja od 10 do 15 odstotkov dnevne količine človeku potrebnih vlaknin. Največ koristnih hranil, predvsem flavonoidov, karotenoidov in drugih rastlinskih pigmentov, ki delujejo kot antioksidanti in varujejo pred marsikatero kronično boleznijo, je v lupini.
Jabolka so res izjemno uporabno živilo, saj jih lahko jemo surova ali pa pripravimo na številne načine – kuhamo, pečemo, vkuhavamo, sušimo … Ste že kdaj kuhali juho iz jabolk? Sčežanka je zanimiva juha, vredna preizkuš
nje. Do recepta za ščežanko pridete po tej poti.
Še nekaj odličnih razlogov, ki vas bodo prepričali, da je pametno redno uživati jabolka
Poznate slovensko gensko banko sadnih rastlin?
Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.
