Intervju z nagualom Uchujem iz šamanskih krogov Carlosa Castanede.
Nagual Uchu (naziv nagual se uporablja za duhovnega vodjo skupine šamanov) prihaja iz Južne Amerike. Dolga leta se je uril v šamanizmu v džunglah Brazilije, pueblih Mehike, gorah Peruja, kjer je živel z Indijanci, in še kje. Poučeval in potoval je po celem svetu, trenutno živi v Sloveniji. Tokrat je z nami spregovoril o tem, kako v šamanizmu pojmujejo naravo, povezanost z njo in kaj svetujejo modernemu človeku.
Uchu, kaj je to narava? Kako jo vidijo, čutijo, zaznavajo šamani?
Narava je naša največja učiteljica. Vsa modrost izhaja iz nje. Za večino ljudi narava pomeni gozdove, gore, travnike, a gre za širši pojem. Zajema mnogo oblik in kraljestev: mineralna, živalska, kraljestva neorganskih bitij, paralelne realnosti…
V šamanizmu vse izhaja iz Velikega Duha, vse je živo in ima duha: tudi gore, reke, kamni itd. Vsi smo povezani v veliki mreži življenja. Pravimo: “Veliki Duh spi v mineralih, se zbudi v rastlinah, hodi v živalih in misli v ljudeh.” Gre za različne aspekte in manifestacije iste zavesti. Vsi aspekti, vsi mikrokozmosi, so odsev makrokozmosa in vsak ima svojo vlogo. To, kar večina ljudi razume pod pojmom narave, je kolektivni dogovor, je človeška kolektivna izkušnja, ki nam lahko pomaga pri uravnotežanju, pri potovanju vase, pri iskanju modrosti.
Šaman je tisti, ki prehaja med realnostmi in kraljestvi Zemlje s polnim zavedanjem. Vidi, čuti, zaznava energije. Pomaga ljudem na poti samospoznavanja. Pomaga jim razbiti kolektivne dogovore, pogojevanja, programe – t.i. konsenzualno realnost.
Nam lahko poveš kako svojo izkušnjo: kako je potekal tvoj šamanski trening v naravi?
Preizkusil sem mnogo stvari, naj omenim dva obreda, ki sta zame pomenila preboj. Eden je spanje na drevesu. Izbral sem si drevo, ki me je nagovorilo, privlačilo, ob katerem sem se počutil dobro. Splezal sem nanj, se udobno namestil in se privezal nanj z vrvjo. Vrv mora biti iz naravnih materialov, brez kovin in plastike. Nato sem na njem prespal noč z namenom postati eno z drevesom.
Ste se na te obrede prej posebej pripravljali?
Da. Priprava je ključna. Karkoli naredite z namenom in fokusom, postane močan obred. Drugače je le igra. Pripravil sem se fizično in psihološko: na to, da ne bom padel dol itd, treba je zaupati. Namreč: če želimo karkoli narediti učinkovito, moramo to narediti na 4 nivojih zavesti: fizičnem, mentalnem, emocionalnem in spiritualnem. Drugače naša dejanja nimajo moči, ampak le iluzijo moči.
Po več urah na drevesu se telo uskladi s frekvenco drevesa. Vaše energijsko telo se začasno spoji z drevesovim in začne se potovanje v zavesti: potovanje navzdol po deblu drevesa v korenine in v Zemljo. Takrat sem močno občutil povezavo. Za večino ljudi se to zgodi med spanjem iz enostavnega razloga: takrat vaš zavestni um počiva. Lahko telepatsko komuniciramo z drevesi, sam vidim, katera so prijatelji in katera so med seboj sovražniki, katera imajo rada ljudi, katera ne…
Druga pomembna vaja je bila, ko sem prvič videl energijska vlakna, niti, ki tvorijo realnost in povezujejo vse med seboj. Prespal sem noč sam v gozdu, gol. Preden sem zaspal, sem si zapomnil, kje so drevesa, kje vidim nebo, kje so skale…Sredi noči sem se zbudil in ko sem odprl oči, tam ni bilo več dreves, neba. Ničesar fizičnega več ni bilo. Videl sem samo energijo: sprva rumene iskre, nato pa sem zagledal vlakna: ostal je le še energijski načrt matrice realnosti.
Ko govorim o vlaknih, ki tvorijo realnost, govorim o “emanacijah orla”. Orel je v šamanizmu beseda za vir, “Vse-kar-je“, Veliki duh. Vse izvira iz Vira in vse je med seboj povezano. Ta vlakna so povezovala drevesa z nebom, z zemljo, z mano, vsa vlakna energetskega jaza so bila povezana z vsemi vlakni vesolja skozi to mrežo niti. Šele takrat sem dojel, da dejansko nismo ločeni od realnosti, od narave.
Ko pravim: “Šele takrat sem to res dojel”, ne govorim o intelektualnem dojemanju. Intelektualno se tega ne da dojeti, čeprav je naš um zelo spreten v tem, da nas prepriča v to, da lahko razumemo povezavo. Ne moremo! Del nas, del uma, razume povezavo – da smo del narave. Drug del ne razume, drug del dojema sebe kot ločenega, ker smo ljudje, individuumi, poskušamo ukrotiti in kontrolirati naravo. Občutenje te povezave je bilo veličastno, neizrekljivo!
Si kdaj govoril z zavestjo planeta Zemlje in kakšno je bilo njeno sporočilo?
Da. To je bil veličasten trenutek soočenja. Zemlja ima zavest in samozavedanje, je vsekakor živa. Ima tako moč, tako modrost, tako starodavna in istočasno brezčasna je, da sem se počutil kot otrok pred njenim obličjem. Vprašal sem jo: “Kaj lahko storim zate?” In odgovorila je: “Mi želiš pomagati? Naredi najboljše iz sebe, to je vse! Tako mi najbolj pomagaš.” Kadar spremenimo svojo vibracijo, spremenimo svoj vpliv na Zemljo in za vsako bitje ona to čuti in ve.
Moderni, urbani način življenja slabi našo povezavo z naravo. Kako naj jo moderni človek znova okrepi? Je to sploh možno v mestih ali se moramo umakniti v gozd, gore…?
Šamani ne dojemajo individuuma kot ločenega od narave. Ni jim blizu zahodnjaški koncept tega, da si je treba posebej vzeti čas za iti v naravo. Ne moreš iti v naravo, saj ti sam si narava! Eden glavnih naukov šamanizma je: »Kreator in kreacija sta eno in isto.« Narava je kreator in kreacija, je Veliki Duh ali bog, če vam je ljubše.
Modernemu človeku vsekakor priporočam, naj preživi čim več časa v naravi. To nas uravnoteža, nam zbistri um in srce, nas zdravi. Iz enostavnega razloga: kolektivna realnost 21. stoletja je zasnovana tako, da ljudje živimo večinoma v urbanih okoljih in smo »pridni državljani«, ki so tekom socializacije izgubili stik s svojo »haro«, s svojim bistvom. Narava pa ima neko odprtost, svobodo, ker ni 100% konsenzualna realnost. Zato nas avtomatično vsaj delno odveže od kolektivnih prepričanj in vzorcev, ki nam upočasnjujejo rast in nas onesrečujejo.
Vendar pa se dosti da narediti tudi v mestu. Lahko poskusite z vajo: usedite se v svojo dnevno sobo, se sprostite in si predstavljajte, da ste v naravi. Živo, naredite to resnično! Čeprav sedite doma, se na energijskem nivoju zadeve nedvomno dogajajo: to je že neke vrste šamansko potovanje v zavesti. Seveda vam bo um govoril, da je samo domišljija, da je trapasto. Nič zato, vztrajajte in začutili boste večje notranje ravnovesje.
Ko govorimo o povezovanju z naravo: ali pravzaprav govorimo o povezovanju s samim seboj, s svojo pravo, globoko naravo? V čem je razlika med obema?
Nedvomno sta pojma med seboj povezana. Narava nam olajša dostop do svoje notranje, globoke narave, do svojega bistva, ker nam pomaga pustiti za seboj debele sloje programov, ki smo jih prevzeli tekom socializacije. Pomaga nam živeti v trenutku, kjer smo osvobojeni prepričanj, pričakovanj, kulturnih vzorcev. Tako postajamo modrejši. Kaj je modrost? Modrost je stanje, ko je naš um, naš razum v harmoniji z našimi čustvi. Za to stanje moramo biti uravnoteženi.
Pomembno je razumeti, da ljudje, čeprav nismo ločeni od narave, tudi nismo celotna narava. Smo le del, npr. prst na roki v telesu narave. To pomeni, da si narava in vi delita zavest, ne pa istega zavedanja. Celota je modrejša od dela. Vsi smo del iste zavesti, a na različnih nivojih obstoja. Ko se tega globoko zavedamo, lahko interaktiramo z drugimi nivoji obstoja.
Uchu, zelo rad poučuješ moderni, urbani šamanizem. Kaj je to?
Urbani šamanizem uporablja vsa znanja in tehnike tradicionalnega šamanizma, prilagojena mestnemu okolju. Ni bistvene razlike med njima: imata iste cilje, je pa razlika v izvedbi. V tradicionalnem šamanizmu ponavadi šaman naredi stvari za ljudi, namesto njih. Šaman opravi večino dela. V modernem, urbanem šamanizmu, kakor ga poučujem jaz, pa vedno poskušam ljudem vrniti njihovo osebno moč, jih učim biti sami svoji zdravilci in vodniki. Učim jih praks, ki osvobajajo od kolektivnih programov, od čustvenih neravnovesij, ki so množičen družben pojav, od kolektivne nevroze.
Imaš za konec morda kakšno posebno sporočilo za modernega človeka 21. stoletja?
Vse se začne in konča pri nivoju zavedanja, ki ga imamo. Sami lahko tu napravimo ogromno, ga širimo in s tem bistveno spreminjamo svojo realnost in s tem postopno tudi kolekivno realnost. Če opazujete kolektivne vzorce družbe, je jasno, da uničujemo naravo. S tem uničujemo sebe. Ne spoštujemo narave, ki je živa, in s tem ne spoštujemo sebe. Glavni problem je, da človeštvo meni, da lahko jemlje od narave ne da bi kaj dalo nazaj. To ustvarja neravnovesje ne samo med ljudmi in Zemljo, ampak tudi neravnovesje s samim seboj.
Zemlja na to odgovarja s povečanim številom naravnih katastrof. Ne pravim, da ne bi smeli graditi hiš, ogrevanj, vodovodov… Pri tem bi morali le spoštovati naravno ravnovesje in ga uskladiti z lastnimi potrebami. Za svoje potrebe je vsega dovolj, druga stvar pa je, če uničujemo naravo zaradi profita in pohlepa. V tem primeru bomo plačali ceno za to.
Naj zaključim s citatom, ki mi je ljub: »Ne razumem zakaj, kadar uničimo nekaj, kar je ustvaril človek, temu rečemo vandalizem, kadar pa uničimo nekaj, kar je ustvarila narava, temu rečemo napredek.« (Ed Bengley Jr.)
Več informacij o Uchuju in njegovih dejavnostih v Sloveniji najdete tukaj:
www.arianasyard.com
www.nagual-uchu.com
