Po mnenju Franca Herberja post pomaga človeku očistiti telo in s tega vidika je zelo pomemben pri vzdrževanju dobrega zdravja. Herber je direktor Zdravstvenega doma Dravograd ter zdravnik s humanim poslanstvom.
V okviru Šole za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose že vrsto let vodi skupinska postenja in mnogi, navdušeni nad učinki, se vedno znova vračajo. Tudi sam se še nekaj mesecev po postu počuti odlično. Po njegovem post pomaga človeku očistiti telo in s tega vidika je zelo pomemben pri vzdrževanju dobrega zdravja. Heber je pretekel tudi nekaj maratonov ter trikrat prehodil slovensko transverzalo.
Zakaj ste začeli v vašem zdravstvenem domu voditi skupinska postenja in kako poteka vaš post?
V okviru psihoterapije in zdravljenja alkoholizma ter pomoči ljudem v stiski sem se srečal v programu dr. Ruglja tudi s terapevtskim postenjem. Spoznal sem, da ima post velike psihoterapevtske učinke.Za program postenja dobijo udeleženci natančna navodila za celodnevne poteke postenja: jutranja telovadba, frotiranje telesa, pitje tekočine (voda, blagi sveži sadni in zelenjavni sokovi, čaj…), redno delo, popoldanski pohodi, meditacija, branje, obisk kulturnih dogodkov, pisanje vtisov, klistiranje…).
Kakšni so rezultati postenja pri udeležencih?
Postenja ne prakticiramo za zdravljenje t.i. neozdravljivih bolezni, pač pa organizem očistimo, ga vzpodbujamo v sposobnosti po optimalnem odzivu na razne situacije, krepimo voljo in samopodobo, omogočamo načrten prehod na bolj zdrav način življenja. Navajamo se prisluhniti telesu in namenjamo sebi čimveč pozitivne pozornosti. Ob čiščenju se v organizmu izostrijo občutki za primerno, zdravo, koristno… Udeleženci se najpogosteje pohvalijo, da so se znebili neurejene prebave, glavobolov, si uravnali krvni tlak, odpravili smrčanje, zmanjšali kožne znake luskavice, odpravili prenekatero razvado… Tudi psihične spremembe so ugodne, zelo dobrodošla je izmenjava vsakršnih izkušenj in podpore v skupini med pohodi in drugimi oblikami druženja. Vsaka bolezen ima v sebi tudi psihosomatsko komponento. V postu se človek sreča sam s seboj. To srečanje je silno pomembno in omogoča preobrate v pozitivni smeri.
Nekateri udeleženci postenja pri Marjanu Videnšku poročajo, da so se pozdravili tudi t.i. neozdravljive bolezni, da so jih zdravniki že odpisali. Kako vi gledate na takšne »čudežne« ozdravitve?
V literaturi veliko piše o t.i. »čudežnih ozdravitvah«. Pri nas se s tem nismo ukvarjali. Bili pa so tudi ljudje, ki so opravili 40-dnevni post in poročali o izrednem izboljšanju svojega zdravja. Če ima posameznik željo postiti se zaradi kakšne bolezni, mu nudimo strokovno podporo in spremljanje.
Ste predstavnik uradne medicine, ki v prvi vrsti poskuša ljudem pomagati z zdravili. Ali ni postenje nekakšna konkurenca zdravilom? Ste bili kdaj deležni očitkov s strani vaših stanovskih kolegov, predstavnikov ministrstva za zdravje in farmacevtskih trgovcev, da s postenjem zmanjšujete porabo zdravil in da rušite temelje medicinske doktrine?
Postenje je način naravnega utrjevanja zdravja in ni v nasprotju z uradno medicino. Ne odsvetujem niti jemanja zdravil, pač pa v času postenja zgolj kontroliram oz. prilagajam doziranje le-teh.
Ali vašim pacientom svetujete tudi postenja? Primer: v vašo ordinacijo pride nekdo z glavobolom ali prehladom. Kaj mu priporočate?
Najprej je potrebna diagnostika, odgovor od kod glavobol. Ob metabolnih sindromih je potrebna tudi posebna dieta. Znano pa je, da se ukvarjam s terapevtskim postenjem in, če se kdo za ta način zanima, mu ga razložim.
Zakaj menite, da so na splošno zdravniki zelo zadržani do postenja?
V času študija se s postenjem nismo srečevali. Dejstva so zgodovinsko znana, tudi veliko religij in smeri filozofij ima vgrajen post, vsaj mesec dni v letu. Stari Grki (Pitagora, Sokrat…) so post prakticirali, dosegli visoko starost in bili zelo ustvarjalni. Je pa res, da je treba za pridobivanje izkušenj na tem področju vlagati veliko osebnega časa, volje, znanja in nenazadnje – nekakšnega pionirskega zanosa.
Veliko Korošcev ste v zadnjih štiridesetih letih rešili zasvojenosti z alkoholom. Tudi zaradi tega vas je predsednik republike Danilo Türk lansko leto odlikoval z redom za zasluge. To najvišje priznanje države prejmejo ljudje za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije. Ali pri odpravi zasvojenosti po vaši izkušnji pomaga tudi postenje?
V naš program ATAS, ki je namenjen ljudem v stiskah in učenju skladnih medsebojnih odnosov je vključeno tudi postenje. Kot sem že omenil, omogoča postenje dvig samozavesti in poglobljeno spoznavanje sebe. Ni pa za člane obvezen.
Če bi bili vi minister za zdravje, kaj bi spremenili?
Pri izobraževanju mladih zdravnikov bi v študijskem programu prikazal pomen terapevtskega postenja v različnih oblikah enkrat letno.
Dr. Heber: »Pritisk farmacevtske industrije je velik.«
Odlomki iz zbornika Dolga pot dr. Franca Hebra, avtorice Marte Merkač:
Dr. Heber: »Za nevrotika je značilno, da ve, da bi bilo dobro nekaj narediti zase, tega pa ne naredi in potem se mu nevroza poslabša.«
Dr. Heber: »Pred časom smo imeli v gosteh ameriškega psihiatra, ki nas je zelo pohvalil. Rekel je, da bi v Ameriki takšno delo ne mogli izvajati, ker bi preveč pritiskala farmacevtska industrija. No, v Sloveniji je situacija podobna. Pri nas je veliko farmacevtskih zastopnikov, ki pokrivajo tudi področje psiho farmacevtskih zdravil. (…) Danes je medicina preveč tehnizirana, pritisk tehnologije in farmacevtske industrije je velik. (…) Ljudje imajo v sebi čudno predstavo: če vihtimo kramp in lopato, menimo, da smo pridni. Bistvo človeka je inteligenca. Velikokrat je najtežje motivirati ljudi za intelektualno delo – predvsem branje in pisanje.« (Intervju z dr. Hebrom ob njegovi sedemdesetletnici, Evgen Janet, dr.med.spec.epidemiologije)
Dr. Andrej Perko: »Rezultat njegovega dela je množica urejenih in srečnih družin, ki so se pobrale iz brezna alkoholizma ali kake druge zasvojenosti oziroma stiske.«
Prof. dr. Peter Praper: »Njegova prizadevanja so močno presegla okvir belega plašča in medicine.«
Ponovno zmorem živeti življenje
Izkušnje nekaterih udeležencev Šole za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose pri dr. Hebru:
Marta Merkač: »Z besedami, ki sem jih sovražila: Depresija je lenoba.«, me je naš terapevt poskušal motivirati, vse dokler nisem mobilizirala svoje moči, se nehala smiliti sama sebi doma na kavču in se pričela po korakih aktivirati nazaj človeka vredno življenje. (…) Bil je prvi april leta 2006 in jaz sem prvič tekla na tekaški prireditvi. (…) Ko sem v naslednjem letu pretekla prvih 21 km v Radencih, sem verjela, da zmorem – ponovno zmorem živeti življenje! Antidepresive sem opustila postopoma, ko sem pričela telesno zaznavati moč teka in sem skozi biblioterapijo pričenjala razumeti, od kod izvirajo moja tesnoba, šibka samopodoba ter nesposobnost komuniciranja v konfliktnih situacijah. Utrdila sem si samopodobo. Skrbim za svoje zdravje. Pomagam drugim in drugi meni. »Zdravim se z ljudmi,« kot pravi naš terapevt.«
Samo Sinreih: »S postenjem imam same pozitivne izkušnje, kot je na primer ta, da sem si z rednim postenjem izdatno omilil psoriazo, ki se mi je pojavila kot rezultat določenih psiholoških obremenitev. Tako kot pri postenju sem tudi pri teku odkrival svoje telesne in pravzaprav tudi psihične sposobnosti. Doslej sem pretekel pet gorskih ultra maratonov, pet maratonov in dvajset pol maratonov.«
Milica Česnik: »V maju sem v Radencih že pretekla 10 km rekreativnega teka, sicer v uri in pol, a sem bila pri svojih dvainpetdesetih letih zelo ponosna nase. Tek mi je postal dnevna rekreacija in največji pomočnik za postavljanje ravnovesja v duši.
Igor Gajšek: »… zavedel sem se izredne pomembnosti omejenega mi življenjskega časa in energije ter ju prenehal tratiti za nepomembne stvari!«
Tadeja Gajšek: »Osnova najine sproščenosti, miru, tolerance in ljubezni do sebe in okolice ostaja tek. Brez teka bi se nama gotovo zelo slabo pisalo ob vseh obremenitvah, ki jih imava.«
Damjan Likar
