Zadnji iz niza intervjujev o vlogi prehranskih dopolnilih ob naših vsakdanjih jedilnikih, je nastal s sogovornikom Marjanom Videnškom.
Svoj pogled o pomenu prehranskih dopolnil hrani nam je z nami delil tudi Marjan Videnšek, svetovalec, predavatelj in avtor številnih člankov o zdravi prehrani, postu in zdravju, izvajalec programov za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog v Zavodu Peporod.
Dandanes je hrana res hranilno osiromašena, povrhu vsega pa so tudi prehranjevalne navade ljudi zelo spremenjene in predvsem v korist prehranski industriji. Ali je v sedanjem času dopolnjevanje naše prehrane s prehranskimi dopolnili in superhrano res potrebno?
Najprej se moramo vprašati: katera hrana je namenjena človeku? Ali je to industrijsko pridelana in predelana, prečiščena, rafinirana, ‘oplemenitena’ s številnimi kemikalijami…? Človeško telo je od nastanka človeštva ustvarjeno in prilagojeno za določeno prehrano. Katera je ta? Vsako novo stoletje ali tisočletje ne more predpisovati svoje diete, kajti potrebe živega organizma, tudi kar se tiče uživanja hrane, ostajajo nespremenjene. In če je človek do danes preživel (ob tem pa ni poznal številnih bolezni, ki danes uničujejo sodobnega človeka) ob (pretežno) polnovredni rastlinski hrani, ne vidim razloga, da bi naenkrat moral s svojimi prehrambenimi zvarki dopolnjevati svojo hrano.
Mislim, da ne potrebujemo nobenih prehranskih dopolnil, vse kar potrebujemo je zavedanje o tem, za kakšno hrano smo ustvarjeni. Če je moja babica Neža, ki se počasi bliža 100. letom, lahko doživela to častitljivo starost ob preprosti kmečki hrani, brez vseh dodatkov in dopolnil (kot tudi številni drugi slovenski stoletniki), zakaj bi si po nepotrebnem zapletali (dražili, poslabševali) način prehranjevanja tudi mi.
Najboljša super hrana je stara kmečka hrana, ki ji ni nič dodano niti nič odvzeto.
V primeru bolezni pa je seveda zelo koristno temeljito prehransko razstrupljanje z živo, presni hrano in/ali s postom ob sokovih.
Ali je mogoče res dobiti dovolj vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi dovolj iz hrane (npr. svežega sadja in zelenjave, oreščkov, polnovrednih žit, …)?
Narava je ustvarila živila, namenjena nam za prehrano: popolna. Torej vsebujejo vsa potrebna hranila za rast, razvoj in vzdrževanje organizma. Sicer človeštvo tako ne bi preživelo do danes. Pomembno je, da ta živila s predelavo čim manj uničujemo, razvrednotimo.
Če sedaj pozimi jemo kislo zelje, repo, krompir, fižol, polento, buče, korenje, polnovredna žita in številno drugo zelenjavo ter sadje, je to več kot dovolj. Izbira domačih živil je res neverjetno pestra. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na telovadbo, redno in dovolj intenzivno aerobno vadbo (najboljši je vztrajnostni tek, plavanje, kolesarjenje), dovolj spanja in počitka, obvladovanje stresa, dobre odnose, ustvarjalnost… Vse to nas tudi hrani. Krepko telesno gibanje je zagotovo še pomembnejše kot kaj bomo jedli. Je pa zelo koristno, če vsaj polovico hrane zaužijemo surove, nepredelane, žive. Životvorna živila bi morala biti idealna količinska osnova naši prehrani.
Ali je morda to mogoče le, če je hrana pridelana v domači režiji na ekološki način? Kako je v tem primeru z ekološkim sadjem in zelenjavo, ki ga dobimo v trgovinah?
Hrana pridelana na ekološki način je zagotovo precej bolj hranljiva. Zato je res pametno čim več hrane pridelati doma, ob nakupih pa povpraševati po ekološko pridelani. S tem bomo spodbujali ekološko kmetijstvo. Tja kamor damo denar, temu dajemo moč. V trgovini pač moramo vzeti najboljše, kar lahko dobimo in biti za to hvaležni.
Danes ljudje pričakujejo, da jim je nekdo drug dolžan pripraviti in v trgovini nastaviti idealno pridelano hrano, medtem ko oni porabljajo prosti čas za druge stvari. To ni naravno. Poglejmo samo koliko si je za pridelavo svoje hrane moral prizadevati naš dedek. Za preproste žgance ali kislo repo je praktično z rokami delal vse leto. Gnojenje, oranje z voli, okopavanje, nalaganje in trošenje gnoja …. tudi drva pripraviti, če je sploh hotel obrok skuhati. Vsak mora poskrbeti zase ali pa dobro plačati drugega, da to stori namesto nas. Zdrava hrana je torej stvar kakovostnega preživetja.
Vendar je danes veliki večini ljudi še vedno vseeno kaj jedo, glavno da je okusno in poceni. Predvsem pa jedo vsaj dvakrat preveč. Večina ljudi je predebelih, kar pomeni, da je organizem preobremenjen z odpadnimi snovmi, ki so poglavitni vzroki bolezni.
Kako je s presnojedci in vegani v tem primeru?
Principi zdravega načina prehranjevanja so za vse enaki. Če se kdo hrani s kakšnimi svojimi posebnimi prepričanji in pri tem s hrano ne vnaša vseh potrebnih hranil ter drugih potrebnih snovi, to pomeni, da se ne prehranjuje naravno. Dopolnila in dodatki, ki po mojem bolj škodijo kot koristijo, bi naj umetno popravljali našo zmoto?
Uživajmo polnovredna živila in primerno zadovoljujmo vse svoje ostale biološke potrebe. Nobeden izmed številnih stoletnikov ni nikoli slišal za veganstvo, presnojedstvo… Vsi pa so jedli skromno in preprosto kmečko hrano, se veliko gibali-delali, bili dobre volje, živeli preprosto življenje
Sam ne imenujem in delim ljudi po tem kaj jedo. Menim, da človek ne sme biti obseden smo z načinom prehranjevanja, kajti jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da obsedeni iščemo presno, vegansko, vegetarijansko hrano. Zdrava prehrana je samo ena izmed mnogih poti, ki vodijo v zdravje. Mi pa moramo hoditi po vseh poteh, kajti obsedenost s prehrano in ob tem zanemarjanje, medsebojnih odnosov in samouresničevanja takšne ljudi prej pripelje v stisko, kot pa v zdravje.
Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu prehranskih dopolnil in superhrane?
Naravna hrana nima etiket in deklaracij.
Naša superhrana so zelenjava, sadje, zrnje, semena, sveži sadni in zelenjavni sokovi… Namesto prehranskih dopolnil pa priporočam nakup dobrih tekaških copat, planinskih pohodnih čevljev, kolesa in druge športne opreme, ki jo je seveda potrebno vsakodnevno uporabljati. Dobra naložba je tudi vplačilo štartnine za maraton, triatlon ali članarino v športno-rekreativnem društvu, planinskem društvu …
Ali sami uživate katera prehranska dopolnila in superhrano?
Sam ne uživam prav nobenih dopolnil. Moja super hrana je zelenjava in vse že prej našteto. Tudi ljubezen, veselje do življenja – je super hrana. Tudi z vsakoletnim večtedenskim postom osvežim in na poseben način nahranim svojo dušo in telo.
Moja super hrana je tudi moje ustvarjalno delo, moji hobiji, gore in narava, moja draga družina…
Nobenih naših potreb ne bodo zadovoljila instantna sredstva, ki jih je v slepi veri in vraževerju, da lahko izpopolnjuje naravo, izumil človek. S temi dodatki samo še dodatno obremenjuje organizem. Proizvajalci trdijo, da so ‘dopolnila’ naravna!? Zakaj se ne bi prehranjevali kar neposredno, brez posrednikov, z naravno hrano, polnovredno, ki je ni treba čisto nič dopolnjevati?
Če hrana ni pridelana na ekološki način, pa je krasno, kot tudi sicer, če pijemo čim več sveže iztisnjenih zelenjavnih sokov, ki v obilju prepojijo telo s hranljivimi snovmi.
Kaj bi lahko predstavljalo lokalno superhrano – imamo tudi v Sloveniji divje rastline, zelišča, začimbe in podobno, ki si jih lahko sami naberemo v naravi in tako pridemo do najboljše superhrane?
Najboljša lokalna, slovenska superhrana sta raznovrstna zelenjava, sadje, ki so ju naši dedje in prapra… dedje že zdavnaj poznali. Zasadimo torej zapuščeno slovensko zemljico s temi rastlinami in problem pomanjkanja hrane in hranil bo hitro rešen. Večino rodovitne obdelovalne zemlje je danes namenjen pridelavi hrane za živali, ki tudi zahteva najagresivnejšo kemijsko obdelavo. Najrodovitnejše površine tudi na veliko betoniramo in na njih gradimo industrijske cone, trgovske centre (vsaj tri v vsakem malo večjem kraju) in podobno. Človek bo kmalu spoznal, da je njegovo življenje odvisno od gornjih petnajstih centimetrov zemlje.
Zelo preprosto je to, kar je sodobnemu človeku, vajenemu zapletenih stvari, težko doumljivo. Seveda stvari delujejo, ko jih udejanimo v praksi. Zdravje bo vedno posledica zdravega življenjskega sloga in ne posameznih (terapevtskih, prehranskih, …) prijemov. Tudi mit, ki se vleče od davnine, da lahko bolezni zdravimo, da bomo iznašli zdravilo za raka in druge bolezni vodi v predčasno v pospešeno staranje in veliko prezgodaj tudi v grob.
Živimo v času, ko moramo številne splošno uveljavljene postopke še enkrat premisliti s pogledom preproste kmečke pameti, ki ni dopuščala sprenevedanja in vraževerja. Vse kar je naravno je preprosto in logično. In preproste, naravne stvari, so bile vedno najbolj učinkovite.
