Včasih so rekli, kar znaš to veljaš. Danes, ko nas v šolah specializirajo za le majhen delček nečesa večjega, po starem slovenskem reku veljamo kaj malo. Zakaj se ne bi naučili sami izdelati stvari in tako spremenili svoj življenjski stil in hkrati prihranili.
Kateri kriteriji opredeljujejo življenjski status je bilo vprašanje, ki se nam je porajalo ob začetku tega prispevka? Je to mesečni prihodek, socialno življenje, število kreditov, ki jih imate na banki, kvaliteta hrane, ki jo zaužijete vsak dan ali kolikokrat na leto si lahko privoščite počitnice?
Mislim, da se vsi strinjamo, da je kriterijev več, a najpogosteje se naš življenjski standard meri z denarjem. Pa je to res edini dejavnik, ki nam avtomatično oz. sorazmerno s količino prinaša tudi kvaliteto? Močno dvomimo v to.
Na portalu skušamo čimbolj holistično pristopati v življenju saj verjamemo, da je vse med seboj povezano. Zato smo prepričani, da si vsak izmed nas kljub vztrajnim nižanjem plač, podražitvam živil in drugih izdelkov, privošči oziroma dvigne življenjski standard. Kako?
Naredi sam ali po angleško kar s kratico DIY (do it yourself) označujemo praktične nasvete za izdelavo raznih vrst stvari, domačih popravil pri katerih ne potrebujemo oziroma ne pokličemo na dom strokovnjaka. Naj bo to podstavek za kozarce, hidrofonični sistem urbanega vrta ali pa doma narejena zobna krema, se v svetu koncept »naredi sam« vedno bolj razvija kot nov življenjski stil. Ljudje, ki iz različnih razlogov bodisi, ker nimajo denarja, ker se želijo nekaj novega naučiti, ali ker jim je dolgčas, pričnejo izdelovati izdelke ali pridelovati svojo hrano, kaj kmalu ugotovijo, da jih to zadovolji tako osebno kot tudi finančno, saj posledično porabijo manj denarja za izdelek, ki bi jih v trgovini prišel tudi do trikrat dražje.
Seveda naša družba ni več navajena takšnega načina življenja, saj nas tekom šolanja tako specializirajo za določeno področje, da enostavno ne znamo več početi ostalih stvari. In tako potrebujemo, da nam jih izdela nekdo drug. Ker pa se zaradi pomanjkanja časa težko priučimo stvari tudi po končanem šolanju, nam stvari prodajajo v trgovinah. Ker je konkurenca velika, je potreba po izstopanju določenega izdelka toliko večja in tukaj pride zraven embalaža. Seveda je v prvi vrsti namenjena transportu in higieni, a z embalažo in njenim zunanjim izgledom in privlačnostjo izdelek pridobi na ceni, včasih mnogo več kot bi se resnično zaslužil po sami kvaliteti. Tako na koncu verige kupec plača za izdelek veliko več, kot če bi ga preprosto izdelal sam ali ga kupil na lokalni točki pri lokalnem obrtniku.
Koncept ali življenjski stil »naredi sam« človeku prinaša veliko več svobode in manj odvisnosti od določenih utečenih tirnic po katerih smo se navadili živeti, manj porabljenega denarja. Že samo preprost sprehod v naravo in nabiranje regrata ali pa izdelava lesene žlice ali doma narejenega ovsenega mleka človeka navdihne, da bi naredil sam še mnogo več. Ko enkrat vidimo, kako preproste so lahko nekatere stvari, si ne moremo več zamisliti, da bi jih kupovali v trgovini saj šele takrat uvidimo, kakšna je dejanska cena samega izdelka in koliko zraven nanese še ostalo (prevoz, delo, embalaža, trgovske marže).
Predlagamo vam, da začnete počasi in z veseljem. Morda vam prvič ne bo uspelo tisto česar se boste lotili, ali pa se vam bo zdelo, da niste praktičen tip človeka in boste hoteli obupati, a verjemite nam, da je to veliko bolj naravno in normalno, kot da 8 ur sedite za mizo in tipkate ter gledate v zaslon, ki vas povrh vsega še vztrajno obseva.
Prepričani smo, da boste ob prvem uspehu začutili tisto veselje in strast ter vas bo to avtomatično pognalo naprej v raziskovanje nadaljnih projektov, ki jih boste z navdušenjem prakticirali doma in mogoče navdušili še ostale ljudi okoli sebe.
Vsi se moramo truditi povišati samooskrbo, neodvisnost, da bomo okrepili medsebojno pomoč in sočutje do sočloveka. Če pa imate na zalogi kakšno dobro DIY idejo pa nam jo le pošljite in z veseljem jo bomo objavili. Delite svoje znanje!
