Sedaj je najprimernejši čas za obrezovanje večine sadnih dreves. Se tudi vi že veselite opravil na vrtu?
Zimski čas se počasi preveša v pomlad in verjamem, da tudi mi že nestrpno čakamo znak, ko bomo lahko pognali svoje »motorje« in se malo razgibali na balkonu, vrtičku ali sadovnjaku. Nekateri že pridno sejemo in pripravljamo sadike notri, da bodo krepke in zdrave pripravljene za sajenje zunaj, ko bo za to čas.
Sadna drevesa in ostala drevnina na vrtu pa je v tem času, ko se vegetativna doba še ni pričela primerna za podrobnejši ogled in po potrebi obrezovanje. Pri nekaterih sadnih drevesih se gibanje sokov prične že januarja posebno, če je zima milejša, a najbolj primeren čas za obrezovanje je ravno sedaj.
Če ste ljubiteljski sadjar in imate na svojem vrtu tu in tam kakšno sadno drevesce, si le preberite nekaj osnovnih nasvetov kako obrezovati, da bo vaše drevo zdravo raslo naprej.
- Na prvem mestu je potrebno oceniti kako je zima vplivala na rastlino. Najprej se odstrani polomljene ali suhe veje, ki niso preživele zmrzali ali so klonile pod težo snežne oddeje.
- Vsako drevo ima svoj značilen habitus. Ni priporočljivo, če z obrezovanjem skušamo delovati proti naravni rasti drevesa, to počnejo pri bonsajih, ki pa ima za seboj čisto drugo filozofijo.
- Ko odstranimo polomljene in suhe veje, se lotimo ostalih delov. Veje je vedno priporočljivo obrezovati tik nad poganjkom, saj s tem spodbudimo rast poganjka. Jasno je, da moramo pri tem paziti, da s škarjami ne poškodujemo poganjka.
- Če je naš namen pridelava sadja na tem drevesu, potem obrezujemo krošnjo ali habitus tako, da so tudi najvišje veje dovolj nizke, da jih bomo lahko obirali. Torej, če se veja razrašča v tri smeri levo, desno in navzgor, obrežemo tisto vejico, ki rase navzgor in s tem spodbudimo rast v vodoravni smeri. Glavni namen obrezovanja dreves je optimiziranje pridelka.
- Pri žaganju večjih vej od debla vedno pustimo nekaj narastišča, saj je deblo hrbtenica drevesa in ga ne smemo raniti, saj tako kot človek lahko postane neodporno in skozi rano izgubi velike količine življenjske tekočine oz. soka. Če po nesreči zarežemo pregloboko, moramo kasneje rano zaščititi s smolo.
Drevesa, ki rastejo zelo bujno, lahko nekoliko ukrotimo tako, da opravimo rez, šele ko ta ozelenijo. S tem drevo izčrpamo in mu odvzamemo nekaj odvečne energije, ki bi se sicer usmerila v neželeno, pretirano rast ter ga tako v dveh do treh letih prisilimo v rodnost. Drevesom, ki enkrat stopijo v polno rodnost, se rast umiri. Z ustrezno rezjo in privezovanjem poganjkov in vej bomo tako imeli dolgoročno zadovoljiv pridelek.
Priporočljivo je tudi, da isti drevo vedno obrezuje ista oseba saj ta najbolje pozna rastlino, ki jo tako spremlja tekom let in tudi najbolje oceni pridelek.
Pri obrezovanju je enako pomembno kot pravilna tehnika, potrebno poskrbeti za svojo zaščito in varnost. Vsak, ki se loti obrezovanja četudi je ljubiteljski amater, naj bi poskrbel za vsaj minimalno opremo:
- ustrezno obutev,
- kvalitetno orodje (škarje za manjše vejice in žaga za večje veje),
- stabilna lestev v kolikor je drevo visoko in ne dosežemo vrhnjih vej,
- kakšno pokrivalo, da nas ščiti pred padajočimi vejami,
- zaščitna očala,
- zaščitne vrtnarske rokavice in
- kakšno haljo ali pulover z dolgimi rokavi, da se izognemo praskam in odrgninam.
