S sladkorjem ali brez? Uporaba sladil naj bi nadomestila vnos belega sladkorja v naši hrani, vendar pa je njihova ustreznost vprašljiva za naše zdravje.
Ne dvomim, da je že marsikdo kdaj z željo po zmanjševanju sladkorja v prehrani, ki se mu je dandanes žal težko izogniti, saj je prisoten v skoraj vsakemu procesiranemu živilu, poslužil kakšne alternative v obliki sladila. Pred leti so bili nadomestki sladkorja pravi hit in veliko ljudi s prekomerno težo je navdušeno kupovalo tako imenovane »sugarfree« izdelke, od pijač do ostalih živil.
Sladila so lahko naravnega ali sintetičnega izvora. Njihov okus je lahko mnogo bolj sladek od belega sladkorja, hkrati pa imajo majhno energijsko vrednost, kar so nam dolgo časa prodajali kot idealno rešitev za težave s prekomerno težo in ostale bolezni in obolenja, kjer sladkor ni ravno priporočljiv. Niso pa nam povedali, da nam marsikatera vrsta sladil lahko veliko bolj škodi, kot žlica belega sladkorja v kavi.
Največkrat se iz seznama sladil, ki izredno škodujejo zdravju, omenja Aspartam. Najdemo ga tudi pod kodo E951. Prisoten je predvsem v dietnih brezalkoholnih pijačah, žvečilnih gumijih brez sladkorja, bonbonih, v športni prehrani, celo v Lekadol+C tabletah pri nas, skratka v skoraj 6000 različnih živilih. Ker je njegova sladilna moč izredno visoka, ga je živilom potrebno dodati manj, kar zmanjša vnos kalorij v organizem poleg tega ne povzroča kariesa in uporabljajo ga lahko celo sladkorni bolniki. A to ga še zdaleč ne uvršča v priporočljive dodatke naši hrani, pravzaprav je izredno nevaren!
V znanstvenih krogih vprašanje ali je Aspartam škodljiv ali ne, še vedno ostaja odprto, kljub temu da je bilo narejenih več kot 200 znanstvenih testiranj o njegovi škodljivosti na človeški organizem. Aspartamu so pripisovali vrsto neželenih učinkov, ampak nekatere raziskave so uspele dokazati samo to, da lahko povzroča težave pri ljudeh, ki ne morejo presnavljati fenilalanina. Aspartam je namreč sestavljen iz 40% asparaginske kisline, 50% fenilalanina ter 10% metanola in pri presnovi razpade na naštete snovi, pri nadaljnji presnovi pa tudi na formaldehid in mravljinčno kislino.
Nekateri znanstveniki, ki so proučevali negativne učinke Aspartama pa so ugotovili, da uživanje lahko povzroči, spodbudi ali poslabša kronične bolezni kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, limfom, bolečine v mišicah.
Ameriška FDA (food and drug administration) ga je sicer odobrila kot varen dodatek hrani, toda priporočamo, da se sami informirate in odločite ali se mu boste izogibali ali ne. Za podatek naj samo povem, da je podjetje G.D. Searle, ki je leta 1965 po naključju odkrilo Aspartam pri testiranju nekega zdravila proti čiru na želodcu, kasneje kupil Monsanto. To je bilo leta 1985. Kasneje je Monsanto razdelil G.D Searle na dve hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals in NutraSweet Company. Monsantov patent za Aspartam naj bi kmalu potekel, kar lahko pomeni, da ga bo začelo prehranskim izdelkom dodajati več in več podjetji.
Torej, če vas skrbi za vaše zdravje in zdravje vaših otrok priporočamo temeljit razmislek, ko boste naslednjič hoteli poseči po soku »brez sladkorja« ali žvečilnih gumijih na blagajni, ki vas tako mamljivo čakajo medtem, ko stojite v dolgi nakupovalni vrsti. Raje si omislite svež korenček za grizljanje, eko jabolko ali pa svojo potrebo po sladkorju potešite z naravnimi sladili. To pa je že tema naslednjega članka.
