Letos je potekala Okoljska konferenca v Riu. Naslovili so jo Rio+20 saj je od prejšnje preteklo že 20 let. Kaj bo dobrega prinesla na za našo prihodnost pa je odvisno tudi in predvsem od vsakega posameznika.
Dvajset let nazaj se je v Riu de Janeiru prvič zbrala skupina 172 držav sveta, ki jih je skrbelo za našo prihodnost. Takrat so sprejeli deklaracijo z imenom Agenda 21. V njej so opredelili smernice za razvoj kakršen naj bi našo družbo popeljal v boljšo prihodnost.
Po tem dogodku se je zgodila še marsikatera konferenca in napisal marsikateri protokol, s katerim so državni predstavniki želeli opozoriti, da je resnično potrebno, da se ozremo okoli sebe in pogledamo kaj in kako naš tako imenovani razvoj vpliva na edini planet, ki mu lahko rečemo dom. Izrečene so bile velike besede, podanih je bilo mnogo idej, zakonov, smernic in predvsem zapriseg, da se bomo tega držali.
Letos so se po dvajsetih letih med 2o. in 22. junijem ponovno zbrali predstavniki držav, šefov vlad, okoljevarstvenikov, predstavnikov podjetij ter civilne družbe ter drugi aktivisti v brazilskem Riu.
Tokrat je bil cilj konference obnoviti politične zaobljube k trajnostnem razvoju, oceniti dosedanji napredek in prepoznati manjkajoče dele na katerih bi se morali bolj potruditi, da bi bili cilji v bodoče doseženi. Postavili pa so tudi nove cilje, h katerim naj bi težili.
Tokratni fokus je bil usmerjen k dvema glavnima temama, ki sta bili: Zelena ekonomija v kontekstu trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine ter institucionalni okvirji trajnostnega razvoja. Doseganje treh stebrov trajnostnega razvoja, določenih v teh okvirjih, ki so socialni, ekonomski ter okoljski je glavno vodilo vseh dejanj, pogajanj, projektov ter ostalih okoljskih agend na nacionalni, regionalni ter mednarodni ravni.
Za svet brez lakote
Ban Ki-Moon je podal izziv »Zero hunger« (brez lakote). »V svetu izobilja, niti en prebivalec ne bi smel biti lačen.« pravi in tako poziva vse narode, k aktivnemu delovanju proti svetu brez lakote in pomanjkanja hrane. Izziv ima 5 ciljev: doseči sto procentni dostop do hrane tekom celega leta, preprečiti podhranjenost v nosečnosti ter zgodnjem otroštvu, vzpostaviti samozadostne prehrambene sisteme, povišati rast ter produktivnost malih pridelovalcev hrane, predvsem žensk ter doseči ničelno stopnjo odpada hrane.
Trajnostna energija za vse
Poleg boja proti lakoti pa so izpostavili tudi iniciativo »Sustainable energy for all« (Trajnostna energija za vse), h kateri so se zavezali tako javni kot privatni sektorji. V manj razvitih državah bo ta iniciativa pomagala izboljšati dostop do energije preko razširjenih omrežij ter »off-grid« sistemov ter vzpostavila nove sisteme, ki bodo temeljili predvsem na obnovljivih virih energije. Povečala naj bi se tudi vlaganja v tovrstna omrežja ter izboljšala zakonodaja na tem področju.
Veliko je skeptikov, ki ne verjamejo da se na takšnih in podobnih dogodkih dejansko kaj spremeni, kot le še ena dodatna obremenitev za okolje. Vendar pa je pomembno, da se govori o tovrstnih temah, saj je skrajni čas, da se začnemo resnično zavedati svojega vpliva na okolje, ki uničuje naš planet.
Pomembno pa je tudi, da se vsak posameznik zamisli in pogleda okoli sebe kaj lahko naredi za to in ne da prelagamo odgovornost na politike ter investitorje, saj smo vsi skupaj del velike skupnosti, ki ji pravimo človeštvo. Za nas gre. Zate. Zame. Za naše otroke.
vir: Rio+20
