Pravična trgovina, edini pravi način trgovanja kjer vsak dobi toliko, kolikor si resnično zasluži.
13. maja smo obeležili Svetovni dan pravične trgovine. Pri nas imamo le eno pravično trgovino, ki se nahaja v Ljubljani. Ali je razlog premajhno poznavanje koncepta pravičnega trgovanja ali kaj drugega? Ali je v pravičnotrgovinskem trgovanju rešitev za mednarodno trgovino in odpravo izkoriščevalskih oblik delovanja?
Prosta trgovina temelji na nepravični porazdelitvi dobička, to ni nobena skrivnost. Mnogokrat pozabljamo, da trajnostni razvoj temelji na treh spremenljivkah, ki jih moramo upoštevati. To so ekonomska, okoljska ter socialna komponenta. Največ se govori o ekonomski, za njo pride okoljska, socialno pa kr prevečkrat pozabljamo.
Vsake toliko nas pretrese novica o otrokih, ki v državah tretjega sveta delajo za pest riža, ampak kmalu te novice postanejo samo dejstva, ki so tam nekje daleč ter se nas ne tičejo. Kdo ob nakupu športnih copat ali zavojčka kave pomisli na otroka, ki je s svojimi malimi ročicami izdelal in nabral kavna zrna. Ali pa na kmeta, ki za svoje delo niti slučajno ni dobil pravičnega plačila. Kršitve delovnih standardov so marsikje kar stalnica, vendar se to prevečkrat pomete pod predpražnik.
Gibanje pravične trgovine v ospredje postavlja ljudi in promovira socialno, ekonomsko in okoljsko pravičnost. Z njeno pomočjo se izboljšuje stopnja izobrazbe in posledično zmanjšuje delo otrok.
Pravična trgovina deluje po 10 načelih:
1. Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko nepriviligirane proizvajalce: podpora najrevnejšim proizvajalcem.
2. Transparentnost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji.
3. Trgovinsko partnerstvo: osredotočanje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos.
4. Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki.
5. Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje od kod prihajajo izdelki.
6. Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi preko dialoga, krije pa stroške proizvodnje in primerno in enakopravno plačilo za delo – po možnosti tudi predujem.
7. Enakopravnost spolov: zagotavljanje enake možnosti in plačilo za moške in ženske.
8. Delovni pogoji: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, v skladu s pravom in lokalnimi normami
9. Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm
10. Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje.
Če ste že kdaj kupovali izdelke iz pravične trgovine se opazili, da so opremljeni z določenimi oznakami oz. certifikati. Na izdelku ponavadi tudi piše koliko odstotkov sestavin je iz pravične trgovine in potrebno je tudi vedeti, da skoraj noben izdelek nima 100 odstotkov. Najvišja številka je 99.
Obstajata dva certifikata, ki označujeta pravičnotrgovinske izdelke, enega podeljuje Organizacija za pravičnotrgovinsko označevanje (Fairtrade Labeling Organization – FLO), drugega pa Svetovna pravičnotrgovniska organizacija (World fair trade organization – WFTO).
Da izdelek pridobi certifikat mora izpolnjevati vsaj 51 odstotkov sestavin, ki so pridobljene na tak način. Za pridobitev naziva pravičnotrgovniska organizacija pa mora podjetje oz. proizvajalec dokazati, da njihov proizvodni proces poteka v skladu z merili pravične trgovine v najmanj 85 odstotkih.
EFTA – Evropsko združenje za pravično trgovino: http://www.eftafairtrade.org/
3MUHE – Pravična trgovina
