Zakaj je surova ali presna hrana bolj zdrava in naravna za naše telo in kako se s toplotno obdelavo spremenijo določene lastnosti nekaterih živil? Ali ste vedeli, da je ravno hrustljava skorjica na zapečenem zrezku najbolj škodljiva za vaše zdravje?
V zadnjih letih so predvsem v ZDA potekale številne znanstvene raziskave o koristnosti in škodljivosti posameznih snovi, ki se nahajajo v naši vsakdanji prehrani. To ni naključje, saj ravno tam ljudje zbolevajo za najhujšimi boleznimi, kar je nedvomno posledica njihovega večinskega načina prehranjevanja, kar pa v precejšnji meri velja za ves razviti zahodni svet, tudi za Slovenijo.
Pri tem je zelo pomembni poudariti, da gre za bistveno razliko med surovo in kuhano, oziroma toplotno obdelano hrano. Tudi najboljša hrana, pridelana na najbolj biološko ustrezen in naravi prijazen način, postane s kuhanjem škodljiva, saj je v njej uničeno vso življenje, logično pa je, da mrtva hrana ne more obnavljati življenja.
Še veliko bolj pa je za življenje in zdravje nevarna kuhana hrana, ki je bila pridelana s pomočjo strupenih snovi, ki so jih uporabili za zaščito pred škodljivci kot so pesticidi, fungicidi in herbicidi. Jasno je tudi samo po sebi, da je taka hrana tudi surova škodljiva za zdravje.
Z uporabo rastnih hormonov v živinoreji se zelo skrajša čas rasti klavnih živali. Tako morajo biti goveda in svinje godne za zakol že v šestih mesecih, perutnina pa v nekaj tednih ( pri klasični vzgoji je to trajalo leto do dve). Posledice prehranjevanja s takim mesom bodo usodne za človeški rod. Nemci so ugotovili, da se ti rastni hormoni prenašajo z mesom v telesa ljudi, kjer povzročajo prehitro dozorevanje otrok, pri starejših pa razne bolezni. Tako so deklice spolno dozorele že okoli dvanajstega leta, kar napoveduje tudi krajšo življenjsko dobo.
Sodobna medicina se hvali s tem, da se življenjska doba ljudi povečuje, pri tem pa vsak osveščen človek ve, da sedaj umirajo ljudje, ki so v preteklosti živeli v pomanjkanju hrane in trdo delali, danes pa to že dolgo ne velja več, saj ljudje žive v prevelikem obilju, ki zmeraj bolj vpliva na povečanje degenerativnih bolezni.
V kapitalističnem sistemu, kjer velikokrat prevlada pohlep in nenehna želja po dobičku, je proizvajalcem malo mar, kaj bo z zdravjem potrošnikov. Po drugi strani ima kemična industrija v povezavi s farmacevtsko nesporen interes, da prodaja nevarna sredstva za zaščito rastlin in živali, ki zagotovo uničujejo zdravje potrošnikov, saj tako ustvarjajo oboji iz tega ogromne dobičke. Tako rekoč, kar pokvari »kemija«, v nadaljevanju obravnava farmacevtska industrija, ki pod pretvezo zdravljenja, človeški rod še bolj zastruplja s podobnimi kemičnimi zdravili. Prav sedaj, v času gospodarske krize se vidi, kako edino farmacevtska industrija ne čuti skoraj nobene krize, saj celo povečuje proizvodnjo in ogromne dobičke.
Po drugi strani je v ta začarani krog smrti vključena tudi industrija, predvsem ameriška firma MONSANTO, ki proizvaja gensko spremenjene organizme in, ki ji žal nihče ne more do živega, saj ima svoje lovke speljane po celem svetu. Kako to deluje, si lahko ogledate na povezavah:
ali pa si oglejte enega od mnogih video posnetkov o tem pošastnem sistemu:
Namen mojega prispevka je, kot sem omenil, prikazati izsledke najnovejših raziskav neodvisnih znanstvenikov o nevarnih in koristnih snoveh v naši prehrani.
Kot je razvidno iz omenjenih raziskav se hrana pri toplotni obdelavi spremeni v različne nove spojine, ki so tem bolj zdravju škodljive, čim višji temperaturi je živilo izpostavljeno. Nesporno je dokazano, da se v kuhanem in predelanem mesu in rib tvorijo snovi, ki jih znanstveniki imenujejo heterociklični amini (HCA) in policiklični aromatski hidrokarbonati (PAH), ki so mutageni in rakotvorni.
Ko segrevamo hrano, ki je bogata s škrobom se v njej tvorijo akrilamidi, ki so prav tako med povzročitelji raka pri človeku. Akrilamidi se tako nahajajo med drugim v hrani, ki je danes med najbolj priljubljena in sicer v čipsu, pečenem in ocvrtem krompirju – pommes fritu, biskvitih, kruhu, pa tudi v žitnih kosmičih in kuhanih žitih. Zelo podobno se dogaja tudi med kuhanjem zelenjave.
Tudi segrevanje maščob povzroča bistvene spremembe v njihovi sestavi. Zlasti pri cvrtju mesa nastajajo snovi, ki lahko povzročajo poškodbe jeter, ledvic in srca, kar se je zanesljivo pokazalo na poskusnih živalih.
Uživanje mesa, ki je bilo kuhano oziroma pečeno pri visoki temperaturi zelo povečuje tveganje za nastanek raka na debelem črevesu.
Poleg prej naštetih škodljivih snovi, so znanstveniki odkrili, še druge posebno škodljive snovi, ki nastanejo v hrani med segrevanjem. Tako so ugotovili, da se sladkorji vežejo skupaj z beljakovinami v nenormalno trdne nove snovi, ki jih prebavni sistem ne zna več razstaviti. Gre za tako imenovane končne produkte napredne glikooksidacije – AGE. Dokazano je, da človeško telo vsrka približno deset odstotkov teh snovi iz zaužite hrane.
Te snovi postopoma povzročajo v telesu nepopravljivo okorelost telesnih tkiv, zlasti srčne mišice, ožilja, očesnih leč in tudi ostalih mišic. Ve to se kaže v znanih starostnih pojavih kot so arterioskleroza, visok krvni pritisk, srčni infarkt, možganska kap in okorelost celega telesa.
Zlasti pri sladkornih bolnikih je zaradi velike količine sladkorja v krvi, prisotno znatno večje število AGE- jev. Vsi prej opisani pojavi oziroma zapleti so pri diabetikih pogosteje prisotni.
AGE- je lahko vidimo vsak dan med uživanjem toplotno obdelane hrane. Zaradi njih hrana spremeni barvo, okus in strukturo. Tako spremenijo rjavo zapečeno pečenko, porjavijo skorjo kruha pa tudi sadje in zelenjavo, ki jo pečemo na žaru. Počasi a vztrajno se pokažejo spremembe tudi na telesu. Tako se očesna leča obarva rumeno rjavo, na koži, ki je izpostavljena soncu, pa se pojavijo starostne pege.
Hitrost staranja je tesno povezana s količino zaužitih AGE jev, saj si s tem bolj ali manj poškodujemo telesno zdravje.
Za ponazoritev prikazujem skrajšano tabelo iz knjige 12 KORAKOV DO PRESNE HRANE, avtorice Victorie Boutenko, ki ponazarja kako se toplotno obdelavo hrane povečuje količina AGE-jev v njej.
Vrsta hrane AGE v kiloenotah
Jabolka, surova 12
Jabolka, pečena 45
Govedina, kuhana 7 minut 6736
Govedina, pečena na žaru 5 minut 10243
Piščančje prsi, brez kože, surove 692
Piščančje prsi, brez kože, kuhane 1 uro 1011
Piščančje prsi, brez kože, pečene 8 minut 6651
Tofu – sojin sir, surov 709
Tofu – sojin sir, dušen na hitro 3447
Testenine, kuhane 8 minut 112
Testenine, kuhane 12 minut 245
Testenine s sirom, pečene 4070
Krompir kuhan 17
Krompir pečen doma 694
Krompir pečen, fast food – hitra prehrana 1522
Pica s tanko skorjo 6825
Toast s sirom 4333
Človeško mleko, sveže 2
Hrana za dojenčke – mleko 146
Ta raziskava prikazuje, kako se drastično uničuje hrana s kuhanjem in pečenjem iz minute v minuto. Ni odveč, če samo spomnimo, kako so ljudje navdušeni nad močno zapečeno hrano – celo deloma zažgano. Rjavo zapečeno meso ali pa kar že počrnel kruh je za nekatere ljudi sploh nekaj najbolj dobrega in kar je še huje, po usodno zmotnem prepričanju tudi najbolj zdravo.
Iz izkušenj lahko ugotovimo, da z večjim uživanjem sadja in zelenjave vsaj deloma omilimo negativne učinke AGE-jev. Znani so dokazi, da so se ljudem, ki so nekaj časa uživali samo presno hrano, bistveno zmanjšale starostne pege.
Strokovnjaki so ugotovili, da se s kuhanjem uniči 50 odstotkov beljakovin, 60 do 70 odstotkov vitaminov, 100 odstotkov encimov in bistveno zmanjšajo druga pomembna hranila.
Znanstveniki s celega sveta so zadnjih sedem let postali pozorni na ta zadnja odkritja glede kuhanja in pečenja hrane. Na osnovi teh ugotovitev je sedemindvajset evropskih držav podpisalo memorandum TOPLOTNO OBDELANA HRANA – MOGOČI VPLIVI NA ZDRAVJE. Države so v ta sklad prispevale 30 milijonov evrov, tako, da zdaj sočasno potekajo raziskave na mnogih evropskih univerzah.
Poleg vseh teh nevarnih snovi, ki nastanejo s toplotno obdelavo, so v hrani, ki jo je mogoče kupiti v modernih hipermarketih tudi številni škodljivi dodatki , tako imenovani E-ji (emulgatorji), ojačevalci okusa in konzervansi – snovi , ki zagotavljajo skoraj trajno uporabo živil. Ti konzervansi so snovi, ki uničujejo prisotnost vseh živih bitij v hrani. Če škodujejo eni vrsti živih bitij, kot so drobceni mikroorganizmi ( gljivice, bakterije ), zagotovo škodijo tudi človeku, ki je prav tako del tega življenjskega okolja. Žal ljudje trumoma hodijo v te trgovine in kupujejo ravno to hrano, ki je zanje na daljši rok usodna.
V nasprotju s to vrsto hrane pa vsebujejo surovo sadje, zelenjava, posebej tudi zelenje ter semena in oreščki številne koristne snovi, ki ščitijo človeka pred raznimi, tudi najhujšimi degenerativnimi boleznimi, preprečujejo prezgodnje staranje in ohranjajo človeka v izvrstni kondiciji vse do konca življenja. V nadaljevanju bom opisal ravno to vrsto nekoč človekove prvinske prehrane. Gre v prvi vrsti za tako imenovane fitonutriente oziroma po naše rastlinska hranila, za katere so ugotovili, da zelo ugodno vplivajo na človekovo zdravje. Znanstveniki so jih odkrili preko pet tisoč različnih in še naprej odkrivajo nove. Za nekatere najbolj znane smo bolj ali manj slišali že skoraj vsi. Imenujmo jih tudi antioksidanti, bioflavonoidi ali antikarcinogeni. S pojmom antikarcinogen opišemo torej zaščitno lastnost nekaterih rastlinskih snovi, ki zaviralno vplivajo na nastanek in razvoj rakastih celic.
Zelo znane fitonutrienti so likopen iz paradižnika, ki varuje pred rakom prostate; resveratrol iz rdečega grozdja ki je zelo močan antioksidant , aktivira družino encimov, ki vplivajo na dolgo življenjsko dobo ljudi.
Hrana, ki je zelo bogata z fitonutrienti, so citrusi (pomaranče, limone grenivke, kumkvati, limete, mandarine) jagodičje (jagode, ribez kosmulja, maline, robide), temno-zeleno-listnata zelenjava (špinača,razne vrste solat, razni užitni pleveli kot so: bela metlika , rogovilček, navadni dežen, regačica, navadna zvezdica, čemaž), kapusnice in druge križnice (vse vrste zelja, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli pa tudi hren, gorčica in gorčični listi, repa in repini listi, vodna kreša).
V surovi rastlinski hrani so te zaščitne snovi dobro vidne, tako likopen obarva rdeče oranžno paradižnik, antociani obarvajo modro, plave vrste grozdja, borovnice, robide, črni ribez, josto in druge. Lutein obarva koruzo v rumeno barvo, karoten obarva korenje v oranžno barvo itd.
Glede karotena, so dolgo mislili, da preprečuje raka, vendar raziskovanja tega niso potrdila, saj so ugotovili, da se mora korenje termično obdelati, da pride do izkoristka tega hranila. So pa danski znanstveniki leta 2003 odkrili v svežem korenju snov falkarinol, ki ima ta zaščitni učinek vendar samo v surovem korenju. Že blago segrevanje korenja kot je blanširanje, uniči več kot polovico te izredno koristne snovi.
Predlagam, da si preberete še članek na spodnji povezavi, katerega avtorica je Prim.mag. Branislava Belovič, dr.med.spec,
Kot sem omenil, je teh koristnih snovi v naravi veliko število, zato tega v tako kratkem sestavku ni mogoče obdelati.
In na koncu še moja vodilna misel. Vse te snovi je človeku dala narava na razpolago v surovem stanju in bi jih tako tudi morali uživati ne pa uničevati s kuhanjem, kajti kot vedno, tudi sedaj trdim: NARAVA IMA VEDNO PRAV!
