V današnjem času, ko se nam vedno nekam mudi in bi vse radi na hitro, kvalitetno in poceni, niti ne pomislimo, da za izdelkom stoji oseba, ki ga je naredila in vanj vložila svoj trud, kreativnost in veselje že samo zaradi dejstva, da lahko dela.
Ste že slišali za podjetje, katerega glavni namen ni ustvarjanje dobička, ampak so pomembnejši drugi faktorji? Se vam zdi smešno? Zanimivo? Inovativno? Na trgu sicer takšna podjetja niso nič novega, a pri nas se je začelo šele v zadnjem času govoriti in promovirati takšen način podjetništva, ki so mu nadeli kar ime »socialno podjetništvo«.
V takšnih podjetjih je torej na prvem mestu skrb za socialni faktor, se pravi ljudi, lahko pa se pojavlja tudi v kombinaciji s skrbjo za okolje. Pri socialnem podjetništvu je veliko pomembneje, da ustvarijo nova delovna mesta, da ponudijo ponavadi težje zaposljivim osebam možnost, da se zopet vključijo v družbo in da pridobijo občutek povezanosti in sprejetosti.
Socialna podjetja delujejo predvsem na področju: socialnega in družinskega varstva, varstva invalidov, znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje, mladinskega dela, varstva in promocije zdravja, ekološke proizvodnje hrane, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, turizma, kulture in tehnike.
V današnjem času, ko se nam vedno nekam mudi in bi vse radi na hitro, kvalitetno in poceni, niti ne pomislimo, da za izdelkom stoji oseba, ki ga je naredila in vanj vložila svoj trud, kreativnost in veselje že samo zaradi dejstva, da lahko dela. Pogosto pozabljamo na socialni faktor, ki pa je še kako pomemben.
Pri nas imamo že kar nekaj socialnih podjetij. Večina se jih na začetku financira iz različnih javnih sredstev kot so evropski socialni skladi, sredstva raznih ministrstev ipd. Včasih se najde kakšen investitor, ki verjame v pravičnejšo družbo in je svoj denar pripravljen vložiti v nekaj dobrega. Cilj socialnih podjetij ni ustvarjanje dobička, če pa ga imajo, se ponavadi vrne nazaj v podjetje, kjer ga vložijo v nadaljni razvoj podjetja.
Razlog, da pri nas še tako slabo poznamo izraz socialno podjetje je predvsem v do sedaj neurejeni zakonodaji (Zakon o socialnem podjetništvu je bil sprejet šele konec marca letos) oziroma nejasni viziji razvoja t.i. tretjega sektorja. To je sektor, ki ni ne del javnega, ne zasebnega sektorja.
Nekaj primerov socialnih podjetij pri nas si lahko ogledate tukaj:
Center ponovne uporabe – Ponekod poznajo centre ponovne uporabe že dolgo, pri nas pa je prvi tak zaživel na odlagališču odpadkov v Rogaški slatini. Odvržene kose odpadkov najprej pregledajo, se odločijo, kaj lahko še koristi novemu namenu ter jih kasneje očistijo, popravijo in predelajo. Cene predelanih kosov so nizke in dostopne vsakomur.
Gostilna dela – Skoraj v centru Ljubljane na Poljanski diši že nekaj metrov preden vstopite v restavracijo, kjer za okusnimi jedmi in raznovrstnimi jedilniki stoji ekipa, ki je ravno tako zaposlena v okviru socialnega podjetja. Kakšna je razlika med »navadno« gostilno in gostilno dela? Prav nobene.
Mozaik, Društvo za socialno vključenost – Kot osnovno nalogo si je zadalo povezovanje in skupno uresničevanje potreb marginalnih skupin na področju Pomurja. Znotraj tega izvajajo projekte, kjer težje zaposljive skupine ljudi povezujejo in jim dajo možnost, da se zopet postavijo na noge z lastnim delom in trudom.
Slovenski forum socialnega podjetništva – Platforma kjer se lahko srečujejo in povezujejo vsi zainteresirani akterji socialnega podjetništva z ustrezno infrastrukturo, ki omogoča razvijanje skupnih raziskovalno-inovacijskih mrež, mrež trženja, razvoja skupnih projektov, novih poklicnih profilov ter drugih ustreznih mehanizmov za razvoj inovativnosti.
