Ste vedeli, da je danes Svetovni dan hrane? Zagotovo pa niste vedeli, da je bil proglašen v duhu ozaveščanja pomanjkanja hrane na svetu, podhranjenosti ter dvigniti zavest o stanju v svetu ter spodbujati solidarnost med ljudmi.
Vsak med nami je že slišal tisto, da moramo pojesti vse kar imamo na krožniku, ker nekje drugje na drugem koncu sveta nimajo za hrano in da je potrebno biti hvaležen. Pa se resnično zavedamo kako srečni smo?
Kako super je, da ima Slovenija zaenkrat še možnosti da na kmetijstkih površinah prideluje svojo lastno zelenjavo, sadje in žitarice. Pa vseeno, kako izkoriščamo ta potencial. Bolj slabo, če se zamislimo nad dejstvom, da je naša država le okoli 30 odstotkov samooskrbna.
Ja, zavedamo se, da se zadnje čase govori le o samooskrbi tu in tam, o solidarnosti med nami, iznajdljivosti, kreativnosti ter samozadostnosti. Vendar ne bi kaj dosti zgrešili, če bi rekli, da se stvari premikajo presneto počasi. In dokler se ne bodo rpemaknile na globalnem nivoju, bomo vse kar lahko naredimo, naredili posamezniki in vsak zase.
Od 2. oktobra pa do danes je pri nas potekala globalna akcija “Za svobodo semen”. Smo o njej slišali kakšno novico v “mainstream” medijih? So na dnevniku povedali, da je izrednega pomena, kakšna semena pridelujemo in da jih je potrebno ohranjati saj je od tega odvisna naša prehranska prihodnost in posledično naša življenja?
Misliti izven škatlice je težko, zelo težko, saj nas vsak dan bombardirajo z nešteto “nepomembnimi stvarmi”, s katerimi nam odvračajo pozornost od resnično pomembnih. A to vsekakor ni izgovor, da se ne upremo temu in naredimo tisto, kar je resnično, tisto zaradi česar bomo vsaj v obsegu prve linije znancev in prijateljev ter sorodnikov ozavestili njihovo in svoje zavedanje, kako pomembno je da se zanimamo za to od kje prihaja naša hrana, kako je pridelana in kako je bil kmet ali sezonski delavec obravnavan.
Trajnostni razvoj ni le kaprica, ki si jo je izmislila peščica. Trajnostni razvoj je pot po kateri moramo odgovorno hoditi sami. Odgovorno do sebe, do svojih najbližjih in tudi vseh ostalih. Dostop do hrane je naša pravica, vendar si moramo vzeti tudi pravico do kakovostne hrane. Čemu vsak dan zavržemo na tone pridelanih živil, ker jih dejansko pridelamo preveč, če pa nekje nekdo nima ničesar za v usta. Zdi se mi, da smo malo zgrešili osnovni zakon vesolja…ravnovesje.
Zato vsaj danes pomislite kakšno hrano dajete v usta. Bodite hvaležni ter odgovorni za to. Ne pustite, da vam pomanjkanje časa in interesa na krožniku postreže hrano brez duše, ljubezni in predvsem hranil. Zaslužite si več.
Ekološko pridelana hrana ni domena elite, ekološko pridelana hrana je NORMALNA hrana, ki so nam jo vzeli zaradi pohlepa po večjem dobičku. Tista, ki bi morala imeti posebno oznako je takozvana konvencionalno pridelana. Zamislite se nad tem dejstvom in mogoče se boste zavedli, da se je naš svet postavil na glavo. Da častimo napačne malike, ki so nam jih postavili na piedestal brez vprašanja.
Danes je Svetovni dan hrane. Radi se imejte in privoščite si le najboljše. Pa dober tek!
