Nekoč, ko sem bila še najstnica, sem razmišljala: kako bi bilo lepo, če sploh ne bi imela čustev, potem bi bilo moje življenje dosti lepše! Seveda sem v tej smeri navadno razmišljala le, kadar sem bila slabe volje, jezna, žalostna, razočarana, depresivna, prestrašena, osramočena, ogorčena, ljubosumna…
Kadar sem bila vesela, navdušena, polna ljubezni, radosti, zaupanja, spokojnosti, ekstaze, miru, sreče – takrat mi na kraj pametni ni padlo, da bi se odrekla tem lepim občutkom.
Kasneje, ko sem še malo bolj dozorela, sem le ugotovila, da so čustva ena najpomembnješih življenjskih sil, ki nas v resnici dela človeške ali naravne. Sicer bi bili navadni roboti, ki bi stvari počeli zgolj tehnično. Tako pa imamo to prednost, da imamo najboljsofisticiran barometer, kar jih je.
Je pa res, da nas čustva lahko hkrati pogubijo ali pa nam lahko naredijo življenje kot našo najlepšo možno izkušnjo. Ja, ja, ja, to že lepo zveni, a v praksi vse to pade in na koncu se večini pogosto zdi, da se vse skupaj bolj nagiba k peklu, kakor raju. Že morda, a le dokler ne postanemo mi upravljalec svojih čustev. Pri čemer ne gre toliko za njihovo nadzorovanje, ker to bi pomenilo togost, ki se v življenju slej ko prej zlomi, temveč gre za uspešno prepoznavanje, kanaliziranje in usmerjanje.
To je v praksi zelo preprosto, saj se moramo le čim hitreje zavedeti, da se nam je sprožilo negativno čustvo, definirati za katero čustvo gre (ga poimenovati in občutiti v katerem delu telesa ga čutimo), se odločiti, da želimo nekaj narediti glede tega, nato pa si izbrati ustrezen filter ali kanal, skozi katerega ga lahko nevtraliziramo ali ščistimo, če hočete.
Nabor kanalov ali filtrov za nevtralizacijo, uravnovešanje ali čiščenje neprijetnih čustev:
- Pisanje dnevnika – svoje negativne občutke lahko zlijemo na papir. To je zelo dobra metoda, ki nam ponudi tudi zelo dober vpogled v zakulisje našega čusteno-umskega dogajanja. To metodo lahko odlično izkoristimo tudi za usmerjanje naprej na želeno oziroma za nastavljanje pozitivnih vizij v takšnih in podobnih situacijah.
- Risanje, kiparjenje in drugo ustvarjanje – umetniške aktivnosti so že od nekdaj odlična metoda za prečiščevanje svojih čustev. Ponujajo nam svet brez omejitev, prost vklop naše domišljije, na koncu pa nas navdajo z dobrim občutkom, ko dejansko skreiramo nekaj oprijemljivega v 3D svetu (kar nam vsem pogosto manjka ob vse bolj digitalnem načinu življenja).
- Poslušanje glasbe – to je zelo praktična metoda, ker jo lahko prakticiramo kjerkoli, saj si lahko damo slušalke in glasbo, s katero najbolj resoniramo, na koncu pa si lahko damo še kakšno tako, ki nam povrne optimizem in nam da nov, svež zagon. Sploh je pa zvok zelo močno delujoč na nas, saj vemo, da zvok lahko tudi zdravi.
- Ples – združuje kombinacijo glabe in giba. Zelo učinkovita metoda, ker združuje glasbo, ki je že sama po sebi zdravilna in učinkovita za spreminjanje razpoloženja, gib pa nam dodatno omogoči, da stresemo svoje telo in tudi na telesni ravni sprostimo in razbijemo blokade. Dodaten bonus pa je še, da lahko prebudimo še našo kreativnost, ki jo gibanje v sozvočju z glasbo prinese.
- Telovadba, tek in ostali športi – podobno kot ples delujejo blagodejno na naša čustva (kot tudi na telo in um ter duha) vse vrste gibanja oziroma premikanja našega telesa. Saj vemo, da se čustva lahko (sčasoma) odražajo kot čisto prava, legitimna telesna bolečina. In če telo prevetrimo, avtomatično prevetrimo tudi čustva. Telesni napor pa nam ponuja še dodatno premagovanje samega sebe in s tem pomikanje iz cone udobja, kar na koncu pušča še večje zadovoljstvo.
- Sprehod – že sam lahkoten sprehod po svežem zraku dela čudeže glede razpoloženja. Včasih se je treba kar prisiliti, saj je dosti lažje se zasedeti doma ali v službi pred ekrani (kakršnimikoli že).
- Petje – ne pravijo zastonj, da kdor poje, zlo ne misli. Petje je ustvarjanje lastne glasbe, ki najbolje poskrbi za vibracijo telesa in njegovo vrnitev v ravnotežje.
- Džiberiš – gre za zelo zanimivo metodo, ki je še posebej manjšim otrokom zelo domača, starejši pa imamo lahko več težav z njo. Gre za nekoliko nenavadno vedenje, ko se pačimo in ob tem govorimo zvoke brez pomena. Za to vajo je morda bolje, da ste kje sami ali vsaj izven kakšnih uradnih institucij J, da ne bi res kdo mislil, da se vam je odpeljalo. A ideja je, da se vedete točno tako, kot da se vam je odpeljalo in skozi nerazumljiv jezik (džiberiš) izražate svoja čustva. Verjemite, takoj se počutili bolje.
- Boksanje v povšter ali boksarsko vrečo – stara, preprosta in delujoča metoda, ki verjetno ne potrebuje dodatnih podnapisov.
- Dihalne vaje – kakršnokoli dihanje, ki ga že sicer poznate iz joge ali drugih telesnih ali borilnih veščin pridejo prav. Ali Wim Kohovo metodo in podobne. Če ne poznate nobene, se preprosto koncentirajte na svoje, naravno dihanje, pri čemer poskušajte ohranjati čim bolj enakomerno ali spontano dihanje. Lahko pa si samo določite poljubno številno vdihov in izdihov ter jih izvedete čim bolj poglobljeno.
- Samohipnoza in avtogeni trening – je odlična metoda za samorelaksacijo. Gre za to, da si vzamemo nekaj minutk, kjer nas nihče ne bo motil, se udobno namestimo, naredimo nekaj vdihov in izdihov ter začnemo z določenimi navodili/ukazi postopoma sproščati svoje telo.
- Meditacija ali trening čuječnosti – deluje zelo podobno kot samohipnoza in avtogeni trening. Tudi pri meditaciji je navadno najlažje začeti z nekaj vdihi in izdihi, nato pa je dovolj lahko že to, da le pustimo svojim mislim prosti tok, pri čemer jih le opazujemo in jih na koncu čim bolj umirimo, s ciljem, da pademo v praznino, v kateri se ne pojavljajo več. Lahko pa si pomagamo tudi s kakšnim posnetkom vodene meditacije.
- (Mrzel) tuš – voda lahko v hipu osveži celotno naše telo, da se počutimo kot prerojeni. Bolj kot je mrzla, toliko globji učinek ima.
- Masaža (lahko tudi le valjčkanje) – tudi vpliva na odpravljanje blokat (zastalih čustev) v našem telesu, zato je celo zaželeno, da bi čim večkrat pregnetili svoje telo. Lahko gremo k maserju na uradno masažo. Če pa to ni mogoče, pa se lahko premasiramo tudi sami ali pa si pomagamo z valjčki ali celo teniškimi žogicami, ob katere pregnetemo dele svojega telesa.
- ‘Telefonček’ – čustva pa lahko izrazimo tudi v obliki igre. Predstavljamo si lahko, da imamo namišljeni telefon in pokličemo osebo, za katero menimo, da je v nas sprožila določena negativna čustva (ob tem se zavedamo, da so takšne osebe le poštarji, ki nam v resnici kažejo neko perečo nerazrešeno zadevo ali travmo, ki jo nosimo v sebi in čaka, da jo osvobodimo). Ko se pretvarjamo, da se nam je ta oseba oglasila, si lahko damo duška in izlijemo ves gnev, ki ga držimo v sebi. Po tej vaji (če si bomo res dali duška) bomo ugotovili, da o negativnem čustvu ni več ne duha ne sluha.
- Tapkanje ali EFT (Emotional Freedom Technique) – v zadnjem času zelo priljubljena metoda, ki pomaga uravnovesiti naš telesni energetski sistem. Deluje podobno kot akupunktura, saj se osredotoča na naše meridiane ali energetska žarišča. Metodo sestavlja 5 korakov: najprej definiramo težavo, določimo njeno intenzivnost na lestvici od 0 do 10. Nastavimo ustrezen stavek, ki vključuje naš občutek v zvezi s težavo in sprejemanje sebe kljub temu: ‘Čeprav imam ta [strah ali težavo], se globoko in popolnoma sprejemam.’ Nato začnemo tapkati po vrstnem redu: najprej po obrveh, zunanjo stran očesa, predel pod očesom, predel pod nosom, brado, začetek ključne kosti in pod roko (spodnji del). Po tapkanju točke pod pazduho zaključite zaporedje na vrhu glave. Med tapkanjem točk ponavljamo uvodno definiran stavek, da se osredotočamo na svoje problematično področje. Na koncu znova preverimo naše stanje z intenzivnostno lestvico od 0 do 10. Po potrebi ponavljamo – za vsako težavo posebej ali tudi večkrat za isto težavo.
Kasneje (morda v meditaciji, med dnevnim sanjarjenjem pri mentalno nezahtevni aktivnosti ali tik pred spanjem) se lahko v mislih in notranji vizualizaciji vrnemo v dogodek, ki nam je sprožil to negativni čustvo, in ga znova pogledamo v nevtrali, da bi ugotovili česa nas uči, kaj je bilo zares tisto, kar nas je spravilo iz ravnovesja. Hkrati pa je pomembno, da skozi to revizijo na novo nastavimo želen odziv in razplet dogodka. Morda se to sliši banalno, a je zelooo pomembno s kvantnega vidika!
Čez čas, ko bo to postala naša običajna rutina, bomo vedno hitreje prepoznali začetek negativnega čustvenega impluza, kar pomeni, da ga bomo na eni strani lažje sčistili (v nekaj minutah, v minuti, v nekaj sekundah, v sekundi…), na drugi strani bo s tem naša pozornost na čutila postala ostrejša, zato se bo posledično okrepila tudi naša intuicija. Začeli bomo osebnostno rasti in odpirati se bodo začele nove dimenzije življenja. Postali bomo še boljši sokreatorji in izpolnili bomo največij možni potencial svojega poslanstva.
Ja, verjamem, da si vsi želimo čarobne tabletke ali kar čudežne paličice, ki bi nam pomagala vse rešiti, pri čemer bi vse stvari lahko ostale nespremenjene in se nam prevsem ne bi bilo treba nič pomujati. A žal našuspeh in srečase oblikujeta ob nenehnem vlaganjuoptimalnega(ravno prav) napora, vztrajnosti in pritiskanja v nasprotno smer od lagodja, v smeri iz katere prihaja pritisk. Za dlje kot popustimo, več sile in napora je kasneje potrebno, da se znova postavimo nazaj na noge!
