V petek, 21. novembra bo v vrtcih in osnovnih šolah še posebej zabavno, saj se bo odvijal Tradicionalni slovenski zajtrk. Šole bodo oganizirale številne naravoslovne dneve, otroci bodo obiskali kmetije in spoznavali, kje nastaja slovenska hrana.
Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk bodo obeležile tudi številne institucije, ki bodo za svoje partnerje pripravile slovenski zajtrk. Tudi trgovci se zavedajo, da je dan slovenske hrane pomemben dogodek tako za potrošnike, kot tudi za njihove dobavitelje. Nekateri bodo že ves teden organizirali dogodke, ki bodo usmerjeni v promoviranje lokalne, slovenske hrane, katero bodo v teh dneh še posebej izpostavili na svojih policah. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben z vidika prehranjevanja, skrbi za zdravje in izobraževanja.
Zakaj si ne bi, vsaj na ta dan, prav vsi privoščili zajtrk, ki nosi korenine slovenske tradicije?
V ta namen vam prilagam nabor devetih jedilnikov, ki se tradicionalno uporabljajo v slovenskem prostoru.
Jedilnike so pripravili na Inštitutu za varovanje zdravja RS, tako da so obroki uravnoteženi, recepte pa priskrbele žene iz Zveze kmetic Slovenije.
1. črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko
2. ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj
3. ovsen kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj
4. prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška, nesladkan čaj
5. mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj
6. polnozrnat kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj
7. polbel kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj
8. polenta z mlekom, slive ali kaki
9. ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda
Mene je letos premamila prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, zato sem si priskrbela recept, da bom pripravljena za petkovo jutro. Povezava na recept.
Na svetu je skoraj 570 milijonov kmetij, pravijo na FAO, vendar me kar stisne ob podatku, da na vsakih 20 minut izgine ena kmetija. Če je to tako, potem lahko trdim, da je tradicionalno kmetijstvo močno ogroženo. Poleg tega, da se izgubljajo avtohtone pasme in genski material rastlin naših prednikov, je pomembno strateško vprašanje zagotavljanja prehranske varnosti.
Slovenija z domačo pridelavo namreč ne pridela dovolj hrane in ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih.
Stopnja samooskrbe je na najnižji ravni v Evropi, po nekaterih ocenah zagotavljamo zgolj 70-odstotno prehransko varnost. O pomembnosti lokalne samooskrbe lahko preberete v članku.
Prav zato je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane nujna, da bomo mi in naši potomci uživali varno in kakovostno hrano. In dan slovenske hrane daje to podporo in spodbuja zavedanje pomena domače samooskrbe, da bo na naših policah prevladovala domača, kakovostna hrana.
Za konec pa rešite sadno-zelenjavno križanko.
Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.
