Kot vsako leto, tudi letos obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Kot vsako leto pa je tudi letos vedno več onesnaževanja in neodgovornega obnašanja. Kako lahko in ali sploh lahko spremenimo kaj kot posameznik?
22. aprila v nedeljo obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Verjetno boste na vseh portalih in v časopisih prebrali članek ali dva na to temo, mogoče kakšno misel kako bi morali drugače posegati v okolje in kakšno škodo smo že naredili našemu planetu. Ker vas bo za trenutek malo zapekla vest boste vsaj do poldneva skušali nekako odkupiti svoj dolg in boste pri umivanju rok porabili manj vode in šli peš v službo. Toda ali je to dovolj?
Seveda je vsak majhen korak za posameznika velik za človeštvo, a 5 minut pozornosti enkrat na leto za naš prelep planet je absolutno premalo, da bi lahko povsem odpravili škodo narejeno tekom let, desetletij in stoletij.
Zakaj ne bi tako kot ob novem letu tudi na Svetovni dan Zemlje zapisali kakšne »zelene zaobljube« in jo skušali realizirati. Pravijo, da za pridobitev nove navade potrebujemo 3 tedne, da se nečesa odvadimo pa mnogo dlje. Torej se naložba v pozitivno navado vsekakor splača, če imamo zagotovilo, da se nam bo usedla v naše glave in jo bomo sčasoma začeli podzavestno izvajati.
Torej predlagamo, da si na današnji dan obljubite, da boste naredili nekaj več, da boste presegli klišejske vzorce, ko se na en dan v letu glasno govori o okoljevarstvu, o ekologiji, recikliranju in še čem, jutri pa že vsi pozabijo na to, saj jih na naslovnicah medijev čakajo nove zgodbe.
Če ste resnično pogledali vase in vas skrbi za vaš dom, ki mu pravimo planet Zemlja, potem je na vas in samo na vas, da uresničite svoje obljube, ki ste jih dali najprej sebi in potem še Zemlji. Ne pravimo, da postanite obseden zeleni aktivist, ki bo vsem okoli sebe zagrenil življenje s stalnim opominjanjem na to in ono ne-ekologično obnašanje, raje bodite vzor in s tihim ter pozitivnim odnosom pokažite ljudem okoli vas, da je skrajni čas, da podrejo zidove v svojih glavah, da se zbudijo iz zaslepljenosti, da imamo na pretek neomejeno časa in naj začnejo zopet spoštovati zemljo, ki nam omogoča, da sploh preživimo.
Ne kažite s prstom na druge, na gospodarstvo, na industrijo, na politiko in se tako znebite odgovornosti iz svojih pleč, kar šteje je edino to, kar naredite sami. Verjemite mi, če se bo spremenil pogled v glavah posameznika, se bo postopoma obrnilo tudi delovanje ostalega sistema. Odločitve sprejemamo ljudje in ne stroji. Človek je tisti, ki pritisne gumb, ki postavi opeko na vrh dimnika nove termoelektrarne, ki zažene jedrski reaktor, ki izpusti iz odtočnih cevi onesnaženo vodo v bližnji vodotok, ki hrani živino z antibiotiki in ki je lahko zgled sočloveku. Samo mi lahko naredimo spremembo! Postavite si odprte karte na mizo in se vprašajte, kje boste začeli in to tudi storite. Skupaj nam bo uspelo!
