Sigurno ste se že vprašali kam točno spadajo tekstilni odpadki. In tako ste stali na ekološkem otoku in dvomljivo držali v rokah vrečo z rabljenimi oblekami in ostalim tekstilom ter niste vedeli kam jih odložiti.
V splošnem delimo tekstilni odpad na dve skupini in sicer na:
- tekstilni odpad kot so ostanki in odpad pri prozvodnji raznih izdelkov, ki ga največkrat reciklirajo v sekundarne surovine v industriji (avtomobilska, papirna, pohištvena industrija)
- tekstilni material, ki ga odvržemo po uporabi (stare obleke, gospodinjski tekstil kot so zavese, krpe itd.) ti odpadki večinom končajo na smetiščih ali dobrodelnih ustanovah
Pravilnik o odlaganju odpadkov, ki je bil usklajen z direktivo EU o odlaganju odpadkov iz leta 1999, uvršča tekstilne odpadke med odpadke, za katere ocena odpadkov ne temelji na kemični analizi. V letu 2004 je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o odlaganju odpadkov, ki močno omejuje odlaganje biorazgradljivih odpadkov; kamor bi lahko razvrstili velik del tekstilnih materialov.Po nekaterih statističnih podatkih naj bi v Sloveniji večino tekstilnih odpadkov v tekstilni industriji le ti oddali drugim predelovalcem v Sloveniji, veliko pa jih predelajo tudi sama podjetja znotraj svoje proizvodnje. Statistični podatki iz leta 2008 kažejo, da je bilo takrat proizvedenih vsega skupaj kar 13.419 ton odpadkov pri proizvodnji usnja, krzna in tekstilij.
Tekstilni odpadki so v EU trenutno najhitreje rastoči odpadki. Tu nemalkorat pozabimo, da tekstilni odpadki niso samo tisi kos oblačila, ki ga nosimo in potem odvržemo, ampak za njim stoji cela tekstilna industrija, ki onesnažuje okolje na različne načine. Kemična obdelava blaga, odpadne vode, ki nastanejo pri pranju in izdelavi tkanin, elektrika in ostala energija, ki se porabi za šivanje ter prevoz po celem svetu (kar poglejte naslednjič, iz kje je posamezen kos oblačila, ki ga nosite prišel.). Absurd je, da lahko blago na primer tkejo na enem koncu sveta, šivajo ga na drugem koncu, pakirajo na tretjem in prodajajo na četrtem. Se kdaj zamislite, kako je možno, da je cena izdelka na koncu tako relativno nizka glede na njegovo življenjsko pot? Jaz vsekakor se!
Torej, naslednjič ko boste kupovali nov kos oblačila najprej pomislite:
- ali ga zares potrebujete?
- Iz kje prihaja?
Če ga boste vseeno kupili pa tiste kose, ki jih ne potrebujete več poskusite reciklirati:
- Gospodinjske izdelke kot so zavese in prti lahko predelamo v vrečke za copate, vrečke kamor spravimo krtače za čevlje, sešijemo pustni kostum ali kostum za rojstnodnevno zabavo, pregrinjalo za motor ali kolo v garaži, ali celo za ptičjo kletko
- Rabljena oblačila pa lahko podarimo humanitarnim organizacijam ali pa še bolje, s prijatelji organizirajte večer izmenjave oblačil in se zraven še podružite.
- Obstaja tudi že veliko dogodkov izmenjave oblačil, samo pozanimajte se malo v lokalnih časopisih ali na internetu