Nekaterim pač ni mar in jim bo še manj mar, če bodo drugi čistili njihovo »svinjarijo«. Kvečjemu se jim zdi fino, kaj pa rabijo oni pazit, če bo pa tako ali tako nekdo za njimi pospravil. Ali je to sporočilo, ki ga želimo dajati s svojimi čistilnimi akcijami?
Ne me skozi naslednji tekst narobe razumeti, seveda podpiram okoljsko osveščanje in akcijo Očistimo Slovenijo, pa vendar se sprašujem ali sami sebe kratko malo »nategujemo«. Naš svet se je pred leti začel na veliko sukati okrog ločevanja smeti. Seveda je za narod, v zavesti katerega ločevanje smeti ni bilo samo po sebi umevno (razen stekla in papirja), to predstavljalo še samo dodatno delo in nemalo komu povzročalo obilo nejevolje, saj je spreminjanje zakoreninjenih človeških navad lahko kar iritirajoče.
Potem smo začeli ločevati, pa nismo bili prepričani, da naše ločeni smeti dejansko romajo v ločena zbirališča in nato v predelavo. V bistvu so takrat v veliki meri končale na istem odlagališču. Danes naj bi bilo s tem že mnogo bolje (?). Zdaj pridno ločujemo, vsi obremenjeni, da bomo vsak delček kupljene embalaže odvrgli v pravi zabojnik. Seveda se držimo pravil, ker na koncu smo lahko za našo »šlamparijo« tudi kaznovani.
Tukaj naj izpostavim prvi in najbolj pereč problem. Mi lahko ločujemo, mi lahko čistimo Slovenijo, ampak a je kdo pogledal v bistvo problema? Karkoli bomo počeli, bodo smeti še vedno tu. A mislite, da predelava ne stane, ne zahteva energije in ne onesnažuje okolja? Mi lahko čistimo, a to je spet le odpravljanje posledic ne pa vzroka.
A se je tako kot se pritiska na navadnega človeka, da ločuje morda pritisnilo na proizvajalce naj nehajo proizvajati neskončne količine embalaže? Ne seveda se ni, ker potem se ne bi pojavljalo vedno več izdelkov pakiranih v tudi do 5 embalaž iz različnih materialov na enkrat.
Kdo ima tu koga za norca?
Pod pretvezo ekologije zdaj proizvajajo pač tanjše plastične jogurtove lončke, ki so oviti v karton, da se lahko reciklira. Da bi pakirali v manj sporno embalažo pa seveda ne gre, ker ni ekonomično. Vse se pač ustavi pri denarju. Seveda bodo rekli, da je potrošnik tisti, ki mora bi ozaveščen in ne sme kupovati izdelkov v spornih večslojnih embalažah. Ok, se bomo pa še to naučili, kateri izdelek je najmanj zapakiran in okolju najbolj prijazen oziroma bomo nehali kupovati. To pa seveda sistemu kot trenutno je, ne ustreza, ker je potrošništvo gonilo tega sistema in zato se ne pritiska na proizvajalce in sistemu ni mar, da bi bili ljudje tako osveščeni, da potrošništva ne bi več podpirali.
Problem št. 2: In potem jaz, povprečen ubogljiv pripadnik slovenskega naroda, ki kupim mleko od kmeta ali na mlekomatu natočenega vedno v isto steklenico in doma naredim jogurte v vedno istih steklenih kozarčkih, pridno ločujem svoje smeti, kompostiram in varčujem z elektriko in vodo grem seveda tudi na akcijo Očistimo Slovenijo. Malo zato ker mi je mar za Zemljo in naše potomce, malo zato ker rada živim v urejenem in lepem okolju.
In potem mi pridni Slovenčki počistimo vso nesnago, ki so jo v enem letu (recimo od lanske akcije do letošnje) naredili…hmmm, kdo? Zelo, zelo verjetno ne tisti, ki jo bomo počistili.
In spet me prešine, kdo je tu nor?!
Enim ljudem ni mar in jim bo še manj mar, če bodo drugi čistili njihovo »svinjarijo«. Kvečjemu se jim zdi fino, kaj pa rabijo oni pazit, če bo pa tako ali tako nekdo za njimi pospravil. Ali je to sporočilo, ki ga želimo dajati s svojimi akcijami? Seveda je bistvo, da začnemo migat, da popravimo škodo, ki smo jo naredili, da osveščamo otroke v vrtcih in šolah. Ampak pozabljamo, da je treba osveščati tudi odrasle, ki jim za okolje iz mnogih razlogov enostavno ni mar. In včasih je to treba početi s trdo roko.
Slabo mi je, ko danes pogledam samo 10 kvadratov v bližini naše hiše, ki so bili lani do potankosti počiščeni. Ne vem kako se bo zdelo ljudem, ki so lani vložili toliko truda, da so vse pospravili, če bodo 24.3.2012 prišli na isto mesto. Najbrž bodo jezni – to je še najbolj logičen odziv in zdelo se jim bo »za malo«. Ker, če na mestu stoji tabla na kateri piše: »Prepovedano odlaganje smeti!« z navedeno kazensko odgovornostjo, potem se lahko vsak vpraša, kaj je bilo narejeno, da bi se to ponovno onesnaženje preprečilo. Nič. Koliko glob je bilo izstavljenih? Nobena. Ok, ni ljudi, ki bi to kontrolirali – slab izgovor, ko imaš v bližini celo postavljene kamere.
Kaj je poanta tegale izliva?
Poanta je, da premislimo, ali se res da z ločevanjem in vsakoletnim čiščenjem za drugimi resnično rešiti problem, ki ga imamo z odpadki. Ne da se, ker odpadki na drugi strani še vedno nastajajo v presežkih iz novih ali recikliranih surovin in utapljamo se v njih. Če ne bomo začeli reševati pri izvoru smetenja, je vse skupaj le obliž na rano. Seveda, da ne govorim kako med tem, ko se tukaj tolažimo in si krepimo samozavest s čiščenjem okolice, države in korporacije najbolj nevarne odpadke skladiščijo nekje daleč od oči javnosti.
