Kakor vsaka hrana ali pijača pridelana iz sadja in zelenjave, smo tudi pri vinu lahko izpostavljeni mnogim kemikalijam s katerimi škropijo grozdje. Zato ni odveč, če razmislimo kakšne so alternative vinu.
O vinu ponavadi nismo navajeni razmišljati v smislu ali bi kupili organskega ali konvencionalnega. Vino na slovenskem je tako vpeto v našo kulturo, da pozabljamo da nas sodobni čas in razvoj tehnologij včasih lahko zapelje v smer, ki ni tako zelo zdravju prijazna.
Vedno več ljudi se zaveda pomena zdrave, sveže, lokalne in ekološko pridelane hrane in kako le ta pozitivno vpliva na naše zdravje. Zakaj torej na tak način ne razmišljamo tudi o vinu? Pa bi morali?
Vinske trte niso nič drugačen kmetijski pridelek od ostalih, obdelujejo jih kmetje vinarji in ravno tako, kakor za pridelavo ostalih poljščin in zelenjave tudi ti uporabljajo pesticide, herbicide ali fungicide. Če je špricana zelenjava slaba za naše zdravje, zakaj bi bilo z vinom kako drugače. Morda je čas, da pričnemo razmišljati o nakupu organskega vina.
Ste prepričani, da so glavobol, bruhanje in slabost vedno le posledica prevelikega vnosa alkohola kot ponavadi mislimo? Zakaj pa nas potemtakem naslednji dan ne boli vedno glava? Morda pa ima to vseeno kaj opraviti tudi s količino kemikalij, ki so jih vinogradniki vnesli na pridelek pred izdelavo vina. V konvencionalnem vinogradništvu se pridelek s fitofarmacevtskimi sredstvi lahko škropi tudi do 50-krat!
Postopek pridelave organskega vina se malenkost razlikuje od konvencionalne pridelave, a zaradi tega ni nič manj kvalitetno, daleč od tega. Je drugačnega okusa, nekateri zanj pravijo da je bolj trpek, ima malce bolj intenzivno barvo ter je ponavadi bolj senzorično. Njegova dobra lastnost je, da ima organsko vino občutno več antioksidantov, saj jih običajno pri konvencionalni obdelavi uničijo s škropljenjem.
Ekološko vinogradništvo stremi k temu, da bi kljub pridelavi varovalo okolje in nanj čim manj vplivalo. Zato je v ekološkem vinogradništvu prepovedana uporaba kemičnih ter mineralnih gnojil. Kakovost tal se bogati izključno z organskim materialom. Zaradi drugačne bolj okolju prijazne obdelave zemlje in trte pa je tudi pridelek skoraj za dve tretjini manjši kot v intenzivnem vinogradništvu.
Ekološki vinarji pri zorenju in pridelavi vina ne uporabljajo umetnih pripravkov, tanina in kvasovk, da pridelajo vino temveč pustijo vinu, da se razvija samo s pomočjo lastnih glivic, ki se že nahajajo v grozdju. Takšnemu vinu lahko rečemo tudi živo vino.
Vrnitev k ekološkemu vinogradništvu je posebno za Slovenijo lahko tudi tržna niša saj imamo kar nekaj vinorodnih okolišev. Z ekološkim vinogradništvom prispevamo k ohranjanju okolja, varčevanju z vodnimi viri ter nenazadnje k skrbi za zdravje.
