So vrtci ter šole po meri naših otrok le utvara in pobožna želja? Po svetu in tudi pri nas že vznikajo pobude za ustanovitve drugačnih načinov izobraževanja.
V zadnjih letih veliko poslušamo o tem kakšne šole in vrtce si želimo, da bodo po meri otrok in takih, ki bodo tudi v zadovoljstvo pedagoških delavcev. Misija nemogoče? Seveda ne, to so dokazale tudi šole in vrtci, ki ubirajo lastne vzgojno-izobraževalne poti. To so vrtci in šole, ki razvijajo nove pedagoške pristope, vpeljujejo inovativne ideje, se učijo na lastnih izkušnjah in refleksijah.
Med njimi so tudi prvi slovenski gozdni vrtci in gozdne šole, ki so se združili v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije (več o ideji na http://www.gozdnivrtec.si). Mreža gozdnih vrtcev in šol je nastala pod okriljem Inštituta za gozdno pedagogiko, Zavoda RS za šolstvo, LAS Srce Slovenije in šol ter vrtcev, ki zaupajo v naše delo. Prvi koraki so bili težki, tako za vzgojitelje, kot za učitelje, saj so srečevali z novimi situacijami in novimi pedagoškimi pristopi. Vzgoja in izobraževanje se je v teh vrtcih in šolah v določenem obsegu preselila v bližnje gozdove, travnike, obrežja rek in potokov. Z širjenjem pozitivnih izkušenj pa je vedno več strokovnih delavcev pripravljenih spremeniti ustaljen način dela.
Kaj pomeni gozdni vrtec, gozdna šola v slovenskem prostoru?
Pomeni majhne stvari, ki naredijo kurikul prijaznejši, realnejši, bolj prilagojen razvoju otrok in seveda prijazen tudi do pedagoških delavcev. Gozdne šole in gozdni vrtci uporabljajo lokalno naravno okolje kot učilnico, kot vir didaktičnih pripomočkov, kot igrišče, kot vir naravoslovnega znanja,…Pomembno je, da se vzgojno-izobraževalni proces odvija v naravnem okolju, da je kontinuiran in zunanje aktivnosti niso omejene samo na enkratne dogodke oziroma dneve dejavnosti.
V vrtcu Antona Medveda Kamnik sledimo viziji, da je za zdrav in ekološko ozaveščen način življenja potrebno otrokom ponovno približati naravo.
Z vključitvijo v projekt »Povabilo v gozd«, kasneje v projekt »Gozdni ponedeljek«, smo v našem vrtcu z otroki pogosteje začeli zahajati v gozd. Gozd je za otroke prostor, ki je poln izzivov. Pomembno je, da vzgojitelj otroku zaupa in mu omogoči možnost uspeha.
Kljub začetnim pomislekom glede zagotavljanja varnosti v gozdu, zdravja otrok smo spoznali, da nam gozd ponuja ogromno znanja in spoznanj za življenje. Poleg naravoslovnih znanj, spoznavanja drevesnih vrst, rastlin, gozdnih tal, podnebnih sprememb smo preko dejavnosti, ki smo jih izvajali v gozdu ugotovili, da otroci gozd kot prostor potrebujejo.
Zavedamo se, da je gozd relativno varen kraj in zdravo življenjsko okolje, ki stimulira vsa otrokova čutila in željo po učenju. Izkušnje, oziroma ugotovitve vzgojiteljic so vzpodbudne. Na področju medosebnih odnosov opažajo velik napredek v sodelovanju in medsebojni pomoči, otroci so v stiku z naravo veliko bolj umirjeni, aktivnejši in pripravljeni sodelovati. V naravi dobijo veliko več idej in se nikoli ne dolgočasijo, seveda pa je pri tem pomembna vloga vzgojiteljev, ki z lastnim vzgledom izkazujejo pristno navdušenje nad naravo.
Za otroke prihod v gozd danes pomeni posebno doživetje. Postali smo kultura potrošništva in materialnih dobrin, ki pa marsikoga pusti praznega. Danes je mnogo načinov vzgajanja otrok, vendar smo v našem vrtcu prepričani, da je otrokom najbolj prijazen način preživeti čim več časa v naravi. Prenos primerov dobre prakse izvajanja kurikula v naravi in izmenjava izkušenj pedagoških strokovnih delavcev bo v prihodnje omogočena tudi preko Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije.
Brigita Urbanija pomočnica ravnateljice vrtca Antona Medveda Kamnik
Mreža gozdnih šol in vrtcev je odprta mreža, zato vabimo šole, vrtce, starše in posameznike, da se nam pridružijo z idejami in pozitivnimi mislimi s katerimi bomo lahko ustvarili šole in vrtce, ki bodo vzgajale kritično razmišljujoče otroke, bolj odgovorne do narave, sebe in drugih ter bolj samozavestne in učinkovite učence.
