Identična ugotovitev najstarejših in najsodobnejših znanj: vesolje je duhovno, mentalno, zavestno (2/4 del)

Prehod na post-materialistično (duhovno) znanost lahko reši človeštvo!

Kljub vsem dokazom materialistična znanost tega žal še ne razume, saj jo pri tem omejujejo predsodki in stara omejujoča prepričanja (kar je že v osnovi presenetljivo za znanost, saj je nasprotno znanstveni metodi, ki od pravih znanstvenikov zahteva, da so odprti za vse, kar utegnejo odkriti in spoznati). Do poznega 19. stoletja se je znanost izvajala v sklopu sistema prepričanj, ki ga lahko poimenujemo filozofski ali znanstveni materializem in je temeljil na Newtonovih odkritjih. Od tega časa naprej pa so kvantni fiziki prišli do prvih novih odkritij, ki so pokazala, da materija ni nič drugega kot iluzija, da je vse v vesolju narejeno iz energije.

Biolog dr. Rupert Sheldrake in avtor več kot 80 znanstvenih člankov in 10 knjig ugotavlja, da je na področju znanosti prišlo do konflikta med znanostjo kot metodo raziskovanja, ki temelji na razumu, dokazih, hipotezah in kolektivnemu raziskovanju, ter dogmatično znanostjo kot sistemom prepričanj ali svetovnim nazorom. Ta slednji vidik je začel omejevati in zavirati raziskovanje, ki je osnovna narava in gonilo znanstvenih prizadevanj.

Tudi številni drugi uveljavljeni in poznani znanstveniki po svetu so prepričani, da je znanost začel omejevati dogmatizem materializma, ki trdi, da je materija edina resničnost. Ti znanstveniki so prepričani, da bi bila znanost bolj znanstvena, če bi lahko naravni svet raziskovala brez teh omejitev ob spoštovanju znanstvenih metod zbiranja podatkov, preverjanja hipotez in kritične razprave. Vera v materialistično ideologijo kot edini razlagalni okvir za resničnost je prisilila znanstvenike, da zanemarijo subjektivno dimenzijo človeške izkušnje. To je privedlo do močno popačenega in obubožanega razumevanja sebe in svojega mesta v naravi.

Znanost je in mora ostati v svoji osnovi nedogmatična, odprta metoda pridobivanja znanja o naravi z opazovanjem, eksperimentalnimi raziskavami in teoretično razlago pojavov. Njena metodologija ni sinonim za materializem in se ne sme zavzemati za nobena posebna prepričanja, dogme ali ideologije.

A že nekaj časa se v znanstvenih krogih dogaja znanstvena regeneracija oziroma prehod iz materialistične na post-materialistično znanost, ki je ključnega pomena za razvoj človeške civilizacije, saj post-materialistična paradigma goji pozitivne vrednote, kot so sočutje, spoštovanje in mir. Ljudem in znanstvenikom vrača nazaj dostojanstvo in moč. S poudarjanjem globoke povezave med nami in naravo post-materialistična paradigma spodbuja tudi okoljsko zavest in ohranjanje naše biosfere. Kot lahko hitro ugotovimo, to da najsodobnejša znanost vključuje tudi duhovno dimenzijo, ni novo razumevanje, ampak le ogromno stoletij pozabljeno. Saj vemo, da so že staroverske prakse in tradicije kot temelj zdravja in dobrega počutja omenjale pomen povezanosti duha in telesa.

Pozabljena ali skrita znanja kažejo, da so se naši predniki dobro zavedali duhovne energije

Ko sem si s pomočjo najaktualnejših ugotovitev znanstvenikov (s področja kvantne fizike) prizadevala pojasniti delovanje vesolja, sem se srečala z ugotovitvami, ki jih poznamo že s strani naših najstarejših civilizacij – da imamo opravka z nematerialnim ali duhovnim vesoljem. Le da se nam je doslej pogosto sprožal dvom, da gre vseeno morda za prazne zgodbice brez podlage. A najsodobnejši fiziki dandanes priznavajo, da je vesolje zares nematerialno, mentalno, duhovno in celo zavestno. Kajti če pomislimo, je čisto zares zavest tista, ki kreira resničnost. To pomeni, da se duhovna energija pri človeku pretvarja skozi zavest.

Torej duhovna energija, ki jo spoznavamo skozi zavest, je osnovna lastnost ali tkanina vesolja in je vseprisotna od samega nastanka vesolja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je zavest celo osnovni temelj ali stična točka najrazličnejših znanosti. Do nje smo prišli prek fizike, a ker prežema vsa živa bitja in organizme, je zavest izhodišče tudi za biologe, kemike, filozofe, psihologe, nevroznanstvenike, matematike in ostale. Po novem pa lahko vidimo, da je zavest na stičišču tako znanstvenega sveta kot tudi mistike ali vseh religij, zato ni presenetljivo, da o njej lahko veliko izvemo tudi iz zapuščine starodavnih znanj, saj so naši predniki znatno več pozornosti posvečali duhovni plati življenja. Do delitve materije in duha oz. zavesti pa je prišlo, ker je bil v tistih časih duh domena cerkve, svet stvari ali materije pa je bil v domeni znanosti, ki je sčasoma postajala prevladujoča. Ravno zato je zdaj čas, da tako cerkev kot znanost spustita ego in si prideta nasproti, saj je vse v vesolju neločljivo povezano. Ali kot je dejal Albert Einstein: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.«

A naj si to priznamo ali ne – vesolje ostaja inteligentno polje energije, ki prek univerzalne življenjske sile ali duhovne energije celoto drži skupaj in jo povezuje. Duhovna energija je torej univerzalna življenjska sila, ki skozi zavest lahko spoznava samo sebe in je hkrati čista brezpogojna ljubezen. Vse in vsi smo v našem vesolju neločljivo povezani ter vse in vsi vplivamo drug na drugega. Tudi naše zunanje in notranje zaznave so neločljivo povezane, kar pomeni, da naš materialni svet vedno odraža naše notranje stanje. Naša realnost se namreč rojeva iz naše zavesti. Da nekaj dojemamo kot našo resničnost, mora biti prisotna naša zavest. Ker vesolje brez zavesti ne obstaja, je lahko verjetno le, da je uglašeno za podporo življenju. In še več: v vesolju obstajajo potenciali vseh možnosti in ker smo v osnovi vsi iz iste substance (duhovne energije, akaše, etra, boga, prane, kvantnega polja, energije nične točke), tudi v naših življenjih obstajajo potenciali vseh možnosti. To pomeni, da lahko zavestno izbiramo, kakšne bodo naše izkušnje v življenju.

Tudi Mahariši Maheš Jogi zavest opisuje kot polje vseh možnosti. To pomeni, da je v polju zavesti shranjen neskončen potencial vseh možnih variacij psihofizičnih izkustev, ki jih čuteča bitja v celotnem vesolju ali na Zemlji lahko občutimo ali ozavestimo. V polju zavesti se torej odvijajo zakoni t. i. fizičnega sveta oziroma medsebojni učinki teh dogodkov. Vsak od nas ima skozi lastno zavest potemtakem dostop do vesoljne zavesti – do t. i. tkanine vesolja, ki prežema popolnoma vse, kar obstaja.

Preberite tudi: