Moj dobronameren nasvet vsem nam je, da se nehamo ‘zapenjati’ za vsako posamezno informacijo (novico, ki jo preberemo v medijih ali omrežjih), saj vidimo, da gre za načrtno bombardiranje naših umov. V istem dnevu lahko zasledimo informacije, da se stanje izboljšuje, kot tudi da se poslabšuje, da nekaj deluje in da hkrati ne deluje, da je spet tretje obvezno in hkrati prostovoljno.
Človek bi se ob taki kaotičnosti zgpdbe vprašal: kako lahko to tako spretno počnejo in strateško vodijo toliko časa, da hkrati vse poteka kolikor toliko orkestrirano in da posamezne ciljne skupine v tem vseeno celo vidijo neko logiko (sicer tudi če logike ni, naš um to rešuje tako, da ignorira vse kar je neskladno). A dejstvo je, da imajo glavni pripovedovalci krovne zgodbe velike računalniške sisteme in kvantne računalnike kot tudi samoučečo se umetno inteligenco, s katero si lahko pomagajo.
Torej naši umi se ‘kosajo’ z informacijami, ki jih lahko generira umetna inteligenca na podlagi svetovne analitike (alias big data), ki ‘posluša’ vse naše dileme, strahove, želje na spletu, na podlagi česar lahko odlično predvideva, kaj moramo slišati, da bomo verjeli, kar nekdo želi, in delovali, kot nekdo želi.
SIcer na področju samega uma (če je zreduciran le na logiko ali racio), se lahko zdi umetna inteligenca boljša od človeške, a če vzamemo naše možgane celostno (IQ, EQ in SQ – umska, čustvena in duhovna inteligenca), potem je zagotovo človekova inteligenca boljša (čeprav imamo še ogromno rezerve na področju vseh 3 inteligenc, če ne bi zanemarjali omenjenih svojih sposobnosti zaradi načina življenja, ki nam jih krni).
Skratka realne izkušnje kažejo, da je umetna inteligenca tudi zmotljiva (da ne bi mislili, da je popolna). Popolna je le narava in to v svoji nepopolnosti!
Ampak, da bi vedeli, kako ravnati v situaciji informacijskega bombardiranja in ustvarjanja kaosa, se je pomembno izločiti iz tekočega toka novic, na način, da se ne oprijemamo vsake informacije in jo jemljemo kot ‘zdravo za gotovo’. Lahko spremljamo opisano dogajanje le z veliko kritično distanco, da vse jemljemo kot da gre za zgodbico, v kateri je le peščica informacij resničnih. Pa še tako je resnica le nekje vmes med vsemi temi informacijami. Ob tem pa je ključno da poznamo krovno malo dolgoročnejšo strategijo in vizijo glavnih upravljavcev sveta (teh najbogatejših, saj vemo, da se danes z denarjem da kupiti praktično kogarkoli, saj je ideal človeškega uspeha v življenju: biti bogat in uživati v materialnih radostih).
Za ohranjanje realne slike dogajanja je v tem trenutku še najbolj pomembno si najti ljudi, ki so čim bolj trezni in kritični ter so poznavalci na svojih področjih. Pomembno je, da tudi oni sami iščejo informacije, preko poglobljenega raziskovanja, ne da nekritično sprejemajo tiste, ki jim jih servirajo ‘prodajalci’ krovne vizije. Še bolj pomembno pa je, da so to čim bolj zdrave osebnosti, da imajo čim več svojih travm in ran ozdravljenih ter da jih vodi duša in ne ego. (Kar ne pomeni, da ne sledijo svojim interesom in da za svoje delo ne želijo neke izmenjave energije.) Vseeno pa se je dobro zavedati, da smo vsi ranljivi in vsi imamo šibke točke, na katere nas lahko dobijo in manipulirajo. Zato so včasih lahko tudi še tako kritični in realistični ljudje zavedeni. A vseeno takšni navadno to hitreje ugotovijo in pravilno nastavijo svojo smer (sploh, če imajo svoj ego pod nadzorom, da si upajo tudi priznati, da zdaj vedo boljše).
Še bolje pa je, da se tudi sami naučimo lastnega raziskovanja. Kar pomeni, da vsako pomembno informacijo preverimo čim bolj pri viru, saj tako dobimo o isti informaciji različne zorne kote. Že to nam odpre zavest in poveča inteligenco, saj nam pokaže, da je o isti stvari toliko različnih zgodb. Ob tem se je dobro čim bolj izobraževati o različnih stvareh, da dobimo čim več osnovnega znanja o svetu. Pomembno pa je najti vire od avtorjev, ki demonstrirajo zdrave in holistične vrednote, saj je tako večja verjetnost, da širokodušno podajajo najbolj pomembne informacije in ne zgolj puhlega balasta, ki mu manjka bistvo.
Informacije, ki prihajajo iz ‘mainstream’ medijev na temo aktualne vseobsežne družbene situacije, je treba obravnavati z dodatno kritičnostjo, saj je žal navadno resnica ravno obratna od navedenih trditev. Kar pa se komunicira v uradnih medijih, se komunicira z nekim parcialnim interesom upravljavcev v ozadju, ki so zanimivi predvsem za njih same in ne za javno dobro.
Kako pa lahko sami vemo, kako se ravnati in čemu verjeti?
Ključno je spoznati temeljne resnice. Ne glede na to za katero stvar ali področje gre, ključno je, da poznamo osnove (temelje, seme, korenine in izvor ter vse pasti povezane s tem).
Če konkretiziram na primeru aktualne situacije:
Dejstvo je, da smo v krizi. Nekateri (bolj samostojni in pokončni ljudje) čutijo, da gre za okupacijo vedenja ljudi ali celo vedenja družbe. Ker prihajam iz družbenih ved, lahko potrdim, da imamo opravka z novim intenzivnim družbenim pogojevanjem, kot ga do zdaj nismo poznali. To pomeni, da so pred ljudi postavljeni novi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, da so lahko deležni določenih pravic. (Seveda to spremlja zgodba, ki se, gledano površinsko, zdi čisto legitimna, v smislu, da opravičuje to omejevanje pravic.) Pri čemer zagotovo lahko vsi pritrdimo (ne glede s katerega zornega kota gledamo), da gre za zelo življenjske pravice. Tudi tiste najbolj osnovne – človeku naravne, za katere so se v preteklosti borili naši predniki, da smo mi do zdaj v njih lahko uživali. In že to (da je teh pravic konec, če ne ubogamo kaotičnih in tudi neustavnih navodil) situacijo dela krizno (pa četudi v tem trenutku le za nekatere – a družba je močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen).
Poleg tega pa je na to situacijo (zaenkrat) vezano tudi ohranjanje zdravja ljudi in možnost preživetja (zagotoviti si vsakdanji kruh).
Torej v tem primeru imamo 3 ključne postavke, o katerih bi se moral čisto vsak od nas posameznikov zelo dobro podučiti:
- Kako ohranjati zdravje in samozdravljenje začetnih simptomov, da se ne bi preveč razrasli in razširili ter postali neobvladljivi, ko bi posledično lahko dejansko zares rabili močnejše in hujše ukrepe.
- Kako preživeti s pomočjo narave in obuditi znanja naših prednikov, ki so dejansko preživeli ogromno stoletij in to brez injekcij, antibiotikov in podobne sintetike ter celo brez elektrike in nafte.
- Kako ravnati v primeru krize, ali če smo še bolj konkretni, vojne. Kakšne strategije uporabljajo tisti, ki vodijo vojne, ter kako biti dovolj zviti, da se lahko obranimo.
Tu pa je še ‘bonus področje’ :)!
- Znanje o tem, kako se pravilno informirati v poplavi informacij ter kako pravilno razmišljati (o čemer ravno pišem), da ne bi postali kot večni naivneži lahka tarča spretnih strokovnjakov za družbeni inženiring, psihologije množice, hipnotičnega vodenja, propagande…
Vsekakor pa vsako dodatno poznavanje tudi drugih področij (zgodovine, financ, ekonomije, marketinga, biologije, kemije, fizike…) zelo prav pride.
Pomembno je hkrati ostati čim bolj realen in strateško usmerjati svojo pozornost na ključna področja ali vsebine. Zagotovo se strinjamo, da nam res ni treba v vsak ‘mišji rov’, ki nas želi povleči globje in globje. A pri tem igra ključno vlogo naš samonadzor nad lastno radovednostjo. Saj vemo, da so naslovi danes zasnovani tako, da sprožijo v nas željo, da se podamo v ogled ali branje vsebine. A znati moramo, še preden podležemo skušnjavi, ločiti zrno od plevela. V aktualni krizni situaciji je plevel vsekakor vsaka vsebina, ki ne igra pomembne vloge za naše življenje. Ja, vem, da je privlačno gledati različne trače o različnih znanih osebnostih ali zgodbice o tem, kako smo ali nismo pristali na luni in podobno. Kar je ključno in v našem življenju predstavlja seme med informacijami, pa so uporabne informacije o tem, kako preživeti v novih obstoječih in prihodnjih razmerah.
Kdor je kolikor toliko malo bolje informiran (kar pomeni, da situacijo spremlja celostno – tako uradne kot alternativne vire) in ima malo več znanja o prej navedenih ključnih področjih, mu je lahko jasno, da nas zelo kmalu čakajo zahtevne preizkušnje, ki nas bodo vrgle zelo iz cone udobja.
Pri tem ni toliko pomembno ali nas bo zalil tcunami, stresel potres, se bosta obrnila pola, ali bo kibernetski napad, ali nas bodo obiskali vesoljci, ali pride še bolj nova različica virusa, ali kaj drugega. Dejstvo je, da bodo razmere vse bolj krute. Gledano že samo iz čisto realnega finančnega vidika, saj se denar tiska na veliko brez kritja, države pa smo vse bolj zadolžene. Vlaganje sredstev in posledično reševanje težav pa gre v popolnoma napačne smeri. Napačne pa zato, ker ne odpravljajo vzroka težav, temveč samo dajejo obliž na težave. Verjetno nihče od nas ne bi puščajočega sistema vodovodnih cevi ne bi reševal s podstavljanjem lavorjev, temveč bi saniral luknje v sistemu ali celo zamenjal napeljavo cevi.
Tako da ukvarjanje in pregovarjanje o tem, kateri scenarij je bolj verjeten. In tudi razglabljanje o tem, kako grdi so predstavniki človeškega elitističnega kulta, je popolnoma brezpredmetno. Dejstvo je, da se ljudje, kot so razni ‘bezosi’, ‘muski’ in podobni ne bi mogli povzpeti do vrha, če ne bi bili hladnokrvni, pokvarjeni, egoistični in pohlepni. Ker zakaj posameznik rabi toliko kapitala, če ga ne on ne njegov podmladek ne bodo mogli zapraviti v nekaj svojih življenjih. A to že vemo in preigravanje teh informacij nam samo krade čas in nas le odvrača od pomembnih AKTIVNOSTI, ki jih moramo mi IZVESTI v svojem življenju, če sploh želimo preživeti ta ‘napad’ na nas.
Če bomo ostali pri filozofiranju, se ne bo nič spremenilo samo. DEJANJA SO TISTA, KI ŠTEJEJO. IN Z DEJANJI SPREMINJAMO SVET!
Pretirano konzumiranje informacij nas drži na mestu, v stagnaciji!
In celotna propaganda si že od začetka prizadeva, da smo v pasivi (saj se spomnimo: začela so s pozivom ostanite doma, nadaljevala z gibanjem Q – ne rabite narediti nič, le zaupajte planu), a biti moramo aktivni, dejavni v fizičnem svetu!
V fizičnem svetu nas namreč ‘čaka VELIKO ODKRITJE’: če nimamo hrane, si jo lahko ustvarimo tako, da premikamo materijo v 3D svetu. Posadimo semena, jih negujemo, da zrastejo plodovi, te poberemo, shranimo, iz njih ustvarjamo hrano…
Naslovna fotografija: Unsplash
