Ekologičen
  • Hrana & recepti
  • Zdravje & nega
  • Osebna rast
  • Dom in okolje
  • Rekreacija in oddih
  • Kreativnost
  • Kolumne
  • Dogodki
  • Domov
  • O nas
  • Kontakt
  • Projekti
  • Donacije
Ekologičen
Ekologičen
  • Hrana & recepti
  • Zdravje & nega
  • Osebna rast
  • Dom & okolje
  • Rekreacija & oddih
  • Kreativnost
  • Narava

Kaj imajo skupnega amazonski indijanci, usnjeni čevlji ter klimatske spremembe

  • 6 decembra, 2012
  • Ekologičen

Evropa kot največja uvoznica usnjenih čevljev žal nima čiste vesti pri katastrofalnem izsekavanju brazilskega pragozda ter posledično tudi podpiranju novodobnega suženjstva. Se sprašujete kako?

Zvezna država Mato grosso (veliki gozd op.p.) v Braziliji je ena izmed največjih pridelovalcev živinoreje v Braziliji. In ker je vsakomur jasno, da za vzrejo živine potrebujemo prostor je v tej državi velik problem tudi izsekavanje ogromnih površin pragozda.

Velike farme goveda se razprostirajo hektarje in hektarje na vse strani. Kot, da že to dejanje uničevanja naravnega ekosistema ne bi bilo dovolj pa hkrati krčijo življenjski prostor tudi mnogim ljudstvom, ki na teh območjih živijo že stoletja. Nekatera ljudstva, med njimi je trenutno najbolj na udaru  pleme Guaraní- Kaiowa, so zaradi masovne živinoreje praktično na robu izumrtja.

Nekatera ljudstva po večletnem boju proti intenzivnemu kmetijstvu ne vidijo več izhoda in tako izvajajo celo skupinske samomore. Pa koga to zanima? Če ni v interesu velikih dobičkarjev, potem nikogar.

Intenzivna živinoreja poleg prostora zahteva tudi veliko ljudi, ki za to živino skrbijo. Pogoji so vse prej kot idealni. Tako za živali, kot tudi za ljudi. Če Guarani bežijo v strahu pred streli kavbojev pa tudi te niso nič drugega kot žrtve svojih nadrejenih, ki z njimi delajo praktično kar se jim zazdi. Lahko bi rekli, da se tam odvija kar zgodba novodobnega sužnjelastništva. Seveda se o tem ne govori, saj je vsaka zgodba, ki pricurlja v javnost utišana s strani velikih sivih mož.

Mato grosso naj bi bila vodilna brazilska država, kjer se pojavlja suženjstvo in v takšni meri. Običajno pa ljudje, ki delajo na teh farmah prihajajo iz severa Brazilije, kjer je nepismenost velika, ljudje so revni in nimajo veliko upov za lepo prihodnost. Delo na teh farmah jim predstavlja vir zaslužka, o katerem bi doma verjetno lahko le sanjali. A za ceno svoje svobode? In zato, da lahko evropski fashion-holiki nosijo usnjene škornje po zadnji modi?

Brazilske oblasti so sestavile tako zvano »črno listo« kjer so navedene vse farme, kjer so se v preteklosti dogajale kršitve človekovih pravic in nevzdržni delovni pogoji  ter kjer so osvobodili sužnje tega trpljenja. Seznam je javen. Vprašanje je, koliko takšnih farm še obstaja, ki niso na seznamu.

Kakorkoli pogledamo, so ogromneintenzivne farme goveda slab vpliv tako na okolje kot tudi na družbo. Trajnostni razvoj o katerem tako radi govorijo na vseh področjih tukaj v praksi očitno še ne deluje. In očitno je, da preden bomo želeli vzpostaviti zdrav odnos do okolja, bo najprej potrebno vzpostaviti zdrave odnose med ljudmi. Pravična družba je še daleč od tega kjer se nahajamo trenutno.  Potrebno pa se bo počasi tudi začeti zavedati, kakšne posledice ima in do kam seže vsako naše dejanje. Domet našega dojemanja je trenutno še izredno kratek. 

Zrezek govejega mesa na vašem krožniku, solata v vaši skledi, novi usnjeni čevlji ali pa sojino mleko v vašem smoothiju. Kakšna je bila krvava pot teh izdelkov do vašega stanovanja? Koliko ljudi je bilo diskriminiranih, koliko zemlje odvzete nekomu, koliko izpustov v zrak pri prevozu in koliko denarja ste na koncu plačali? Prepričana sem, da je cena naših izdelkov mnogo, mnogo višja kot si marsikdaj sploh lahko predstavljamo. A dokler bo svet temeljil na današnjih vrednotah, bomo ceno merili le v denarju.

Vir: The ecologist, Survival International

Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Deli na Pinterestu
Ekologičen

Starejši Članek
  • Kreativnost

Venček iz starih koščkov blaga

  • 5 decembra, 2012
  • Ekologičen
Preberi več
Novejši Članek
  • Kreativnost

Novoletni okraski iz filca

  • 7 decembra, 2012
  • Ekologičen
Preberi več

Prijava na e-novice

Sorodne vsebine
Preberi več
  • Narava

Aprila se na vrtu že začnejo zabavna opravila

  • Ekologičen
  • 31 marca, 2020
Preberi več
  • Narava

Februarske priprave na vrtnarsko sezono

  • Ekologičen
  • 4 februarja, 2015
Preberi več
  • Narava

Izsledki raziskave: v besedah smo bolj okoljsko naravnani kot v dejanjih

  • Ekologičen
  • 11 novembra, 2014
Preberi več
  • Narava

Novembra zaključujemo z vrtnimi opravili in nazdravljamo Martinovemu

  • Ekologičen
  • 5 novembra, 2014
Preberi več
  • Narava
  • Zdravje

Kako se prepričamo, da je neko živilo lokalno pridelan?

  • Ekologičen
  • 21 oktobra, 2014
Preberi več
  • Narava

Permakultura – življenje v tesni povezavi z naravo

  • Ekologičen
  • 16 oktobra, 2014
Preberi več
  • Dogodki
  • Narava

Teden brez plastike – pridruži se izzivu

  • Ekologičen
  • 9 junija, 2014
Preberi več
  • Narava

Obudimo svoje vrtove in povečajmo samooskrbo

  • Ekologičen
  • 9 aprila, 2014
  • The-Greater-Reset
    Napoved konference The Greater Reset – pridruži se od 25. do 29. januarja
  • Univerzalni nauki življenja
    Zoom predavanja: Živeti sebe – usvajanje univerzalne resnice
  • Svet dobrih namenov
    Namenjen nam je svet z dobrimi nameni
  • Čas je za bujenje! Gremo skupaj?
  • Peticija otrok ne damo
    Vabljeni k podpisu peticije civilne iniciative Otrok ne damo
  • Nove skrivnostne tehnologije
    Ko skrivnostne, dolgo zanikane, tehnologije pristanejo opevane v soju žarometov
  • Med organskim in anorganskim svetom
    Na razpotju: med organskim in anorganskim svetom/človekom
Kategorije

E-novice

Prijava na e-novičke

  • Hrana in recepti
  • Zdravje in nega
  • Osebna rast
  • Dom in okolje
  • Rekreacija in oddih
  • Kreativnost
  • Domov
  • O nas
  • Kontakt
  • Projekti
  • Donacije
  • Uredniška politika
  • Oglaševanje
  • Donacije

Vnesi iskalne besede in pritisni tipko Enter.

Na spletni strani ekologicen.si uporabljamo piškote, ki zagotavljajo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin in analizo uporabe. S klikom na gumb "Strinjam se" dovoljuješ piškotke za vse namene obdelave.
NastavitveStrinjam se
Politika zasebnosti & piškoti

Politika zasebnosti

Za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje, spletna stran ekologicen.si uporablja piškote. Nekateri izmed piškotov so nujno potrebni za osnovne funkcionalnosti in varnost spletne strani. Uporabljamo pa tudi piškote drugih platform, ki nam pomagajo analizirati in razumeti vašo uporabo spletne strani. Ti piškoti so shranjeni v vašemu spletnemu brskalniku, shranijo pa se samo po vaši privolitvi. Vedno pa je omogočeno, da se od prejema teh piškotov odjavite.
Nujni piškotki
Vedno omogočeno

Nujni piškoti so potrebni za delovanje spletne strani. Ti piškoti med drugim skrbijo za varnost in funkcionalnost. Noben izmed teh piškotov pa ne shranjuje nikakršnih osebnih informacij.

Nenujni

Vsi piškoti, ki niso nujno potrebni za delovanje in funkcionalnost spletne strani. Služijo pa analitiki preko katere lahko preko raziskave optimiziramo naše vsebine in postajamo boljši.