Zadnje čase zelo pereča tema v energetiki je vsekakor jedrska energija. Imamo zagovornike ter seveda nasprotnike tovrstni energiji. Dejstvo pa je, da se potrebe človeštva po energiji vedno bolj povečujejo, kljub tehnološkemu razvoju.
V zadnjem času sta se v Sloveniji zgodila dva odmevnejša dogodka, ki sta bila posvečena jedrski energiji. Prvi je bila konferenca “Jedrska energija za novo Evropo“, ki je potekala septembra v Bovcu in kjer so domači in tuji jedrski strokovnjaki raziskovalnih in izobraževalnih institucij, nadzornih in regulatornih organov, obratovanja jedrskih objektov in drugih pomembnih akterjev s področja jedrske energije razpravljali predvsem o jedrski nesreči v Fukušimi.
Drug pomembnejši dogodek pa je bila petkova debata v Krškem z naslovom “Slovenska energetska mešanca v Evropi 2020“, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Na debati so se pogovarjali o oceni vpliva energetskih objektov na življenje lokalnih prebivalcev in njihovega soodločanja pri vprašanjih energetike ter izpolnjevanju zavez zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti v evropskem okviru do leta 2020.
Velik problem, če ne največji pri jedrski energiji, so odpadki. Trenutno vso težo nosi na plečih le naša država, kljub temu da energijo koristijo tudi izven meja naše dežele. Dobro znani sindrom NIMB (not in my backyard) je seveda vedno pereč problem, ko govorimo o nuklearkah. Vsi bi koristili dobre stvari, pred slabimi pa si zatiskamo oči ter se jih spretno izgibamo.
In v razmislek, ali si resnično želimo ob polomiji TEŠ6 še drugi blog NEK-a ali pa bi morda razmislili, kje lahko zmanjšamo svojo porabo, da nam ne bi bilo potrebno niti razmišljati o gradnji novih elektrarn.
