Prišla je pomlad in čas je, da si uredimo naš lastni manjši vrtiček, ki nas bo do pozne jeseni zalagal s svežimi zelišči in drugo »priročno« zelenjavo. Če nimamo možnosti, si vsaj na okenski polici ali na balkonu posadimo nekaj nezahtevnih rastlin ali začimb v lončke. Vendar moramo biti pri nakupu semen pozorni, da bomo kupili takšna »s prihodnostjo«, ki niso hibridna, saj imajo ta le enkraten pridelek in ne prinesejo novih semen. Sicer se lahko zgodi, da na dolgi rok ostanemo brez semen. Brez semen ni hrane.
Kaj so hibridna semena?
Hibride naredijo s križanjem dveh linij rastlin, ki so jim v nekaj zaporednih letih pred tem preprečili možnost opraševanja z drugo rastlino iste vrste in so takrat lahko opraševale le same sebe. Rastline ob tem slabijo. Ko nato, morda v sedmem letu, križajo dve rastlini, ki jih tako na umeten način spravijo v stisko, seme enkrat izjemno obilno rodi. Seme, iz katerega smemo pričakovati zelo obilen, toda le enkraten pridelek, imenujemo hibridno seme in je označeno kot F1. Bogatih hibridnih pridelkov pa ne moremo uporabljati za seme. Hibridi nimajo v semenu stabilnosti in bodočnosti. Če naredijo seme in to ponovno posejemo, rastlina dobre lastnosti svojih prednikov izgubi in razpade spet v izhodiščne oblike. Pridelek je majhen in slab. Za zagotavljanje visokih pridelkov se mora hibridno seme kupovati vsako leto na novo.
Že več kot 70% zelenjave, pridelane konvencionalno, torej z umetnimi gnojili in ob uporabi strupov, je iz hibridnih semen. Tudi pri semenarnah za ekološko pridelovanje in v katalogih semen za vrtičkarje, dominirajo hibridi. Kaj to pomeni? To pomeni, da, če nam semenarne ne dajo semen na razpolago, nimamo kaj sejati. Semen z bodočnostjo, semen rastlin, ki jih bomo lahko uporabili za pridelovanje semena, imamo čisto premalo.
So rastline iz hibridov res dobre?
Če si ogledamo rastline, ki zrastejo iz F1 semen, ugotovimo, da vsebujejo manj suhe substance in več vode in imajo praviloma slabšo aromo. Kažejo nekaj podobnega kot rastline, ki zrastejo ob uporabi umetnih gnojil in strupov. V profesionalni DEMETER pridelavi bodo zato hibridi, narejeni s tehniko celične fuzije, prepovedani. Tudi vrtičkarji, ki cenijo naravne rastline in zdravo hrano, naj teh hibridov ne uporabljajo. Za lažjo orientacijo je Raziskovalni inštitut za biološko-dinamično gospodarjenje (Foring) listo s sortami, ki so gojene brez tehnike celične fuzije, ki so torej še nekako sprejemljive, objavil pod rubriko Aktuelles na spletni strani: www.forschungsring.de.
Vodilna vloga biološko – dinamičnega semenarstva
Ohranjanje in žlahtnenje semen je za biološko-dinamično gospodarjenje pomembna tema. Cilji žlahtnenja in metode žlahtnenja konvencionalne semenarske industrije se od ekoloških jasno razlikujejo. Medtem, ko gre pri konvencionalni pridelavi v glavnem za visok pridelek, enakost oblike in kompatibilnost z agro kemijo, so v ospredju interesov pri eko kmetih in vrtičkarjih prehrambene kvalitete in zdravje, torej sile vitalnosti.
Vsa bio semena niso enako bio
Ekološka semena se med seboj močno razlikujejo. Bio uredba EU dovoljuje, da se kot bio prodajajo tudi semena, ki so se pridelovala na ekološki način samo eno leto pred prodajo. To po mnenju strokovnjakov Raziskovalnega inštituta ni dovolj. Dr. Jochen Leopold meni tudi, da »Vse področje žlahtnjenja lastnih sort ob upoštevanju ekoloških aspektov zdravja, v evropskih smernicah za ekološko pridelavo doslej sploh ni urejeno.« Zato objavlja Demeter na internetu pod www.demeter.de/bw. naslove ponudnikov zanesljivih bio semen, ki se že vrsto let pridelujejo biološko.
Fuzija celic s strupi in elektro šoki
Vse več in več se zadnje čase izdelovanje hibridov kombinira tudi s tehniko fuzije celic. Tako nastanejo novi, tako imenovani cms-hibridi. Pri tej tehniki se privede v križanje s stapljanjem celic in celičnih jeder, fuzijo protoplasten, vrste, ki se normalno ne morejo križati. To delajo z uporabo strupov in elektro šokov. V molekularni biologiji označujejo te metode kot » gensko tehniko v malem«. Ta metoda omogoči, da pride, na primer, citoplazma redkvice v cvetačo in se tako seme lahko patentira, za patente pa zahteva denar.
Društvo Ajda spodbuja k pridelavi lastnih semen
Društvo AJDA skuša že 10 let s predavanji in širjenjem bodočnosti sposobnih semen spodbuditi svoje člane k pridelovanju vsaj temeljnih semen za zelenjavo in žita. Lastno pridelovanje semen bi morala biti osrednja skrb vsega našega dela. Žal na tem področju nismo dosegli bistvenega napredka. Naj tudi ob tej priložnosti pozovem člane, da skušajo pri kulturah, ki jih imajo posebno radi, pridelati tudi seme, presežke pa ponudijo drugim članom društva. Naša semena so naša bodočnost.
