Vedno več ljudi se pričenja ukvarjati z vrtičkarstvom ali pa se ponovno zavedajo kaj so imeli, če prihajajo iz kmečkega okolja. Tudi politika bo počasi morda dojela, da brez jasne in stabilne kmetijske politike ne bomo preživeli.
Združeni narodi so tako dali pobudo, naj vse članice okrepijo svoje nacionalne razvojne programe ter vanje vključijo oz. podprejo pobudo o Mednarodnem letu družinskega kmetovanja in tako spodbudijo večjo popularizacijo tovrstne dejavnosti med svojimi državljani.
Njihov cilj je, da bi se družinsko kmetovanje ponovno postavilo v središče razvojne okoljske, ekonomske in socialne politike, hkrati pa prepoznalo tako prednosti kot pomankljivosti na katerih bi lahko naredili izboljšave in tako vzpostavili bolj stabilen sistem.
Združeni narodi med članicami na ta način vzpodbujajo, da se organizira čimveč aktivnosti v tem duhu in se ponovno vzpostavi večja raven samooskrbe, prideluje kakovostno in lokalno hrano, vzdržuje ter povečuje biotsko raznovrstnost.
Na tem področju predvsem Slovenija lahko s pametnim in premišljenim pristopom doseže izjemne rezultate, saj imamo ves potencial, vse kar potrebujemo je volja in sredstva. Družinske kmetije imajo velik pomen za prihodnost naroda tudi iz vidika ohranjanja kulturne krajine kot naravne dediščine ter stabilizacije socilanih razmer pri nas.
Pravijo, da 60 odstotkov služb prihodnosti še ni bilo izumljenih. Morda je to trenutek, ko lahko iz neke stare dejavnosti kot je kmetovanje potegnemo navdih za poklice prihodnosti. Eden izmed njih bo vsekakor urbani kmetovalec, ponovno pa moramo revitalizirati tudi tradicioonalno podeželje in ga na moderen način spet obuditi k življenju. Za življenje posameznika in življenje naroda.
