Že ob prvih znakih prehlada bi morali okrepiti imunski sistem tako, da povečamo vnos vitamina C, saj nam pomaga hitro in učinkovito okrepiti imunski sistem.
Da je vitamin C iz svežega sadja in zelenjave najboljša zaščita proti virusnim okužbam, ki prinašajo prehlad, je znano že iz prispevka Adijo prehlad.
A krepitev imunskega sistema je samo del njegovih nalog. Vitamin C v našem organizmu opravlja še vrsto nalog:
- Brez vitamina C se ne bi zacelila nobena rana, saj skrbi za rast in obnovo vezivnih tkiv.
- Spodbuja presnovo železa.
- Krepi obrambne sposobnosti belih krvnih celic v našem imunskem sistemu in povečuje količino protiteles.
- Varuje pred posledicami stresa.
- Sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi.
Veste, da rastline in živali samostojno pridelujejo C vitamin iz sadnega sladkorja- fruktoze? Od vseh živih bitij pa le človek, opica in še nekatere eksotične živali ne morejo proizvajati lastnega vitamina C. Tako je v sodobni visokotehnološki civilizaciji preskrba z njim precej težka, saj se s skladiščenjem, dolgimi transportnimi potmi in kuhanjem izgubi skoraj 90 odstotkov prvotnega vitamina C.
Posledice so očitne, saj mnogi ljudje niso odporni proti različnim okužbam. Zato je pomembno, da uživamo domačo sezonsko zelenjavo in sadje, ki imata vsebnost vitaminov veliko večjo. Torej, pojdimo med grme spomladi, na vrt ali tržnico in si priskrbimo sveže sadje in zelenjavo.
Najbogatejši viri vitamina C so predvsem sadje in sveža zelenjava ter sveže iztisnjeni zelenjavni ali sadni sokovi. Najdemo ga v vseh zelenih rastlinah ter v sadju, največ pa ga vsebujejo črni ribez, kivi, citrusi, jagode, maline ter eksotični sadeži, kot sta mango in papaja.
Med zelenjavo največ vitamina C najdemo v paprikah, kislem zelju, brokoliju, brstičnemu ohrovtu, cvetači, poru, paradižniku in krompirju.
Priporočeni dnevni vnos vitamina C je 100 mg na dan.
Največjo vsebnost vitamina C ima acerola ali barbadoška češnja, ki vsebuje od 1300 -1600 mg vitamina C na 100 g sadja.
Tako da, če se boste potepali po Braziliji, Peruju, Karibih ali Mehiki, poskusite ta sadež, saj ga pri nas ni mogoče dobiti.
Zavedati pa se moramo, da je vitamin C občutljiv na svetlobo, zrak, vodo in toploto. Zato velja, da bolj kot sta sveža sadje in zelenjava in manj časa, ko pripravljena jed stoji, več vitamina C vsebuje.
Med večmesečnim shranjevanjem vsebnost tega vitamina upade za najmanj polovico, prav tako med zamrzovanjem S peko ali kuho se izgubi najmanj četrtina do največ tri četrtine vsebnosti vitamina C.
Že ob prvih znakih prehlada bi morali okrepiti imunski sistem tako, da povečamo vnos vitamina C, saj nas priporočenih 100 mg na dan obvaruje le pred skorbutom, ne pa tudi pred infekcijskimi boleznimi zaradi prehladnih virusov.
Ste vedeli, da:
- je najstarejši zapis o skorbutu, bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, na papirusu iz 2. tisočletja pr. n. š.? Da je bolezen mogoče preprečiti z uživanjem sadja in zelenjave, so odkrili šele v 17. stoletju. Leta 1928, tristo let kasneje, so le ugotovili pomen vitamina C, ki ga z drugim imenom poimenujemo askorbinska kislina, kar v prostem prevodu pomeni protiskorbutna kislina.
- Živali niso nikoli prehlajene, ker v črevesju proizvedejo 20 do 30 x več vitamina C, kot je priporočen odmerek za ljudi.
- Človek iz kamene dobe je dobival približno 40x več vitamina C kot današnji.
- Posebno velika koncentracija vitamina C je v očesni leči in solzni tekočini, kar 50 x višja kot v krvi.
- Presežek vitamina C se izloči prek ledvic.
Oglejte si, koliko vitamina C je v različnem sadju in zelenjavi
Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.
