Večina ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje vpliva na okolje, ima pozitivne učinke tudi na vaše počutje in zdravje ter pozitivno vpliva na proračun vašega gospodinjstva.
Planet Zemlja je v resnih težavah, skupaj z njim pa tudi mi. Z vrsto malenkosti lahko močno vplivamo na prihodnost našega planeta, ne da bi se pri tem morali odreči čemu bistvenemu in živeti v pomanjkanju. Dovolj je že, da z drobnimi spremembami nesonaravnih navad pripomoremo k izboljšanju stanja okolja. Le zavedeti se moramo vseh dejstev, spremeniti razmišljanje in se začeti drugače obnašati. Začeti je treba pri sebi, v svojem gospodinjstvu. Za spremembo vedenja potrebujete le nekaj motivacije in dobre volje. Večina ukrepov, s katerimi lahko preprečimo oziroma zmanjšamo vpliv na okolje, ima namreč izredno pozitivne učinke na vaše počutje in zdravje, zagotovo lahko pozitivno vpliva tudi na proračun vašega gospodinjstva. Pri tem naj vam bodo v pomoč tudi ugotovitve o sedanjih značilnostih rabe vode v gospodinjstvih, predstavljene v nadaljevanju.
Raba vode v gospodinjstvih
V svetovnem merilu črpamo vodo iz podzemnih virov veliko hitreje kot so se sposobni obnavljati. Poraba vode po svetu se je samo v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat, pomanjkanje pitne vode pa občuti že 2,6 milijarde ljudi. V Sloveniji večjih težav s pitno vodo nimamo, kako pa bo v prihodnje, je odvisno od tega, kako bomo z njo gospodarili. Naraščajoče onesnaževanje in potratna raba močno zmanjšujeta možnosti, da bi bili za vselej preskrbljeni s pitno vodo. Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 odstotkov vse načrpane vode. Le majhen del se jo porabi za biološke potrebe, glavni porabnik so namreč gospodinjska opravila. Zato je pri zmanjševanju pretirane porabe vode ključna prav sprememba našega vsakodnevnega vedenja, povezanega z gospodinjskimi opravili.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se v zadnjih letih raba vode v gospodinjstvih skoraj ne spreminja. V zadnjem desetletju se je v posameznih letih celo zmanjšala, kar je posledica ureditve in boljšega vzdrževanja vodovodnih omrežij, kjer so se v preteklosti pojavljale velike izgube. V gospodinjstvih pa se navade rabe vode praktično niso spremenile. Žal se ljudje še vedno premalo zavedamo pomena ohranjanja vodnih virov, zato z vodo premalo varčujemo. Pomemben korak k trajnostni rabi vodnih virov je torej sprememba vedenja ljudi. Oskrba s pitno prihodnjih generacij je namreč odvisna zlasti od tega, kako z vodo ravnamo danes.
Zdrava voda zame!
V nadaljnem nizu novic na temo varčevanja z vodo bo predstavljena problematika vodnih virov v Ljubljani kot ene od dejansko in potencialno najbolj ogroženih sestavin okolja, saj se na območju slovenske prestolnice prepletajo raznovrstne urbano-ruralne dejavnosti. Le malokdo ve, da je podtalnica v severnem delu Ljubljane zavarovana z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2004, ki vsebuje varovalne ukrepe, navodila, prepovedi in omejitve. Preberite si, katere dejavnosti v Ljubljani najbolj ogrožajo podzemno vodo, ki predstavlja najpomembnejši vir pitne vode za njene prebivalce. Naj vas nova spoznanja vzpodbudijo, da boste pri svojem ravnanju poskušali kar največ postoriti za ohranjanje tega žlahtnega naravnega vira.
Dodatne informacije v zgibanki Moja voda? Zdrava H2O zame!
Na priloženem zemljevidu v zgibanki si lahko ogledate, kje v Mestni občini Ljubljana so vodovarstvena območja; morda prav vi živite znotraj enega od njih.
Viri:
Burja, A. 2007: Vzemite manj, imejte več: zbirka namigov za neškodljivo življenje. Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije. Ljubljana.
Nemanič, K. 2006: Dragocene kapljice. Varčevanje z vodo. Priloga Dela Delo in dom, 1. 2. Ljubljana.
Statistični urad RS 2010. Količine dobavljene vode iz javnega vodovoda. Ljubljana.
