Polja soje pokrivajo samo v Braziliji več kot 8 milijonov hektarjev. Amazonski pragozd je vedno bolj ogrožen. Pridelava soje pa predstavlja resen okoljski problem tudi v drugih državah, pridelovalkah soje.
Tudi, če soje ne uživate direktno to ne pomeni, da niste odgovorni za škodo, ki se dogaja zaradi vse večjih kmetijskih površin, kjer jo pridelujejo.
Več kot 80 odstotkov pridelane soje, namreč porabijo za krmo živine, predvsem perutnine. Torej, če še vedno uživate meso, je v vašem zrezku verjetno kar nekaj kil soje. Sicer posredno, a vseeno. Pridelava soje se povečuje, zaradi povečanega povpraševanja. Ker Združeni narodi zmanjšujejo pridelavo soje in povečujejo pridelavo koruze, se to posledično pozna pri pridelavi soje v drugih državah.
Največje pridelovalke soje so Brazilija, Argentina ter Paragvaj, poleg njih pa večje količine soje pridelajo tudi na Kitajskem ter v Indiji. Masovna pridelava soje prinaša poleg okoljskih pritiskov, tudi izkoriščanje delavcev na plantažah soje. Pridelava soje torej ni le problem lokalnih skupnosti, kjer sojo pridelujejo, temveč globalni problem s katerim se moramo soočiti vsi prebivalci tega planeta. Dokler ga še imamo.
Amazonski pragozd je eden izmed ekosistemov z največjo biodiverziteto na svetu. Pravijo mu tudi pljuča planeta. Vendar pa je največji pritisk pridelovalcev soje v predelu Brazilije, ki se imenuje Cerrado. To je prostrana ekoregija v Braziliji, ki je po biodiverziteti takoj za Amazonijo. Je eno izmed najbogatejših območij tropske savane na svetu z izredno visoko stopnjo endemičnih vrst. Zavzema kar četrtino ozemlja Brazilije.
Nepremišljeno izsekavanje pragozda, ki se dogaja zaradi svetovnih potreb po soji, pušča nezaslišane posledice na tem delu sveta. Izginjajo ekosistemi, ki jih morda nikoli več ne bomo mogli dobiti nazaj. Človek pa s svojim pohlepom in gonji za dobiček, neumorno seka vse, kar mu predstavlja oviro. Vendar koliko časa še?
Organizacija WWF (Svetovni sklad za naravo) se trudi, poleg ostalih okoljskih organizacij kot so Greenpeace, boriti in preprečevati masovno izkoriščanje in izsekavanje pragozda. Vzpostavili so mehanizem RTRS, s katerim želijo spodbuditi odgovorno pridelovanje soje ter predvsem odgovorno poslovanje, nakup ter uporabo. V mehanizem so vključene različne interesne skupine, ki s skupnim dialogom iščejo najboljše ter najbolj odgovorne rešitve.
Monokulturne plantaže soje, v nobenem primeru našemu planetu ne prinašajo nič dobrega. Človek s svojim uničevanjem najbogatejših ekosistemov na tem planetu uničuje svetovo naravno dediščino, ki je ne bomo mogli povrniti. Ni že čas, da se zbudimo iz hipnotičnega stanja in začutimo kaj resnično počnemo sebi in našemu planetu?
vir: WWF, The Ecologist
