S človekovim razvojem in razvojem tehnologije se je v zadnjih štirih stoletjih naš planet spremenil bolj kot prej v tisočletjih evolucije. Kako se bo to poznalo ali se že pozna na kvaliteti človekovega življenjskega okolja je vprašanje, ki je vedno bolj pereče.
Človek je bitje, katerega vpliv na okolje je morda eden izmed najbolj invazivnih ali nasploh opaznih v naravi. Čeprav smo del narave, smo se tekom evolucije zaradi svojega ega nekako oddaljili od nje ter postavili v superioren položaj do ostalih živih bitij.
Vendar nas je naš ego poleg neizmernega napredka v tehnologiji in življenjskih razmerah pripeljal tudi do točke, ko se moramo resnično vprašati kje je meja. Meja med nami ter naravo. Kako dolgo bomo še lahko tako neodgovorno izkoriščali naravne vire? Kako dolgo si bomo še zatiskali oči pred dejstvom, da ima mnogo naših dejanj že sedaj katastrofalne posledice na naše okolje. In če ne zaradi narave same, bi si morali ta vprašanja postavljati zaradi preživetja naše lastne vrste.
Preživete tehnologije kot so kurjenje premoga ali pa tovarne, katerih naprave in delovanje močno onesnažujejo naše okolje, so v tem času enostavno nedopustne, če hočemo da bodo naši otroci še lahko uživali sadove in lepote narave.
Ne gre več za naivno hipijevsko gibanje, ki ga predstavljajo manjšine idealistov, ki hočejo spremeniti svet. Uničevanje okolja je resen problem, s katerim se moramo soočiti. Zanj lahko uporabimo kar izraz Ekocid. O tem se govori tudi že na državnih in meddržavnih nivojih, a mehanizmi še vedno niso dovolj učinkoviti, saj v mnogih primerih premaga želja po dobičku in kratkoročne koristi posameznikov. Kdo pa konec koncev odgovarja za Ekocid? Največkrat nihče. In kdo trpi? Lokalno prebivalstvo.
Obstoječi zakoni, konvencije ter direktive imajo glede na dejansko stanje še vedno premalo vpliva na realnost. Ostajajo zgolj na papirju. Vprašajmo se zakaj je temu tako. Če je zdravo življenjsko okolje ustavna pravica, bi morala biti ta omogočena vsakemu državljanu, posebno skrb pa bi morali nameniti tistim prebivalcem, ki živijo in delajo v industrijskih okoljih ali v bližini industrijskih ali energetskih obratov.
Trajnostni razvoj se dogaja na večih ravneh. Socialni, ekonomski in okoljski. Torej morajo biti v ravnovesju vsi trije stebri razvoja, na žalost pa največkrat prednjači ekonomski. Kot, da je edino ta merilec uspeha in razvoja. Premalo pomembnosti dajemo ostalima dvema in tako posamezniki, ki naj bi bili odgovorni lahko nadaljujejo s svojimi projekti brez posledic.
O odgovornosti, pravicah ter dolžnostih pa je razmišljala tudi oseba, ki je začetnica globalne pobude, da bi planet Zemlja dobil svoje pravice ter da bi za vsako dejanje Ekocida nekdo kazensko odgovarjal. Ta oseba je bila Polly Higgins. Advokatinja, ki je na svoji karieri poti v nekem trenutku pred približno tremi leti nenadoma ugotovila, da je nujno potrebno, da bi tudi naš planet dobil nekoga, ki bi ga lahko zagovarjal.
Ljudje na spošno nimamo takšnih predstav o naravi, saj jo vzemamo kot samoumevno. Vendar ravno zaradi tega z njo prevečkrat ravnamo kot s tretjerazrednimi državljani. In če smo na žalost takšnega odnosa sposobni do lastne vrste, kako ne bi bili sposobni narediti še večje škode naravi.
Polly Higgins je med ljudmi takoj dobila enakomisleče prebivalce tega planeta, ki so z njo delili občutek odgovornosti in tako so svojo pobudo naslovili kar na najvišje državne in mednarodne inštitucije kot so Združeni narodi ter evropska unija. Pobudi trenutno potekata na dveh nivojih in sicer ena pod imenom WISH2020, ki deluje na globalnem nivoju ter druga End Ecocide in Europe, ki je evropska pobuda in jo države članice trenutno aktivno izvajajo, da bi zbrale 1.ooo.ooo podpisov za obravnavo predloga Zakona o Ekocidu v evropskem parlamentu.
Če si se po prebranem tudi ti zavedel/-la, da je potrebno nekaj ukreniti se pridruži evropski pobudi in oddaj svojo podporo s podpisom, lahko pa se pridružiš kot prostovoljec in pomagaš širiti glas o pobudi med prijatelji, znanci in družino. Vsak glas šteje!
Slovenija mora kot pravnomočna članica EU zbrati najmanj 6.000 podpisov. Evropska pobuda pa deluje na principu sorazmernega glasovanja. Se pravi glede na število prebivalcev določene države, se zbere določeno število podpisov. Podpisi pa morajo biti iz najmanj 7 različnih EU držav. Trenutno je zbranih nekaj več kot 31.500 podpisov, časa pa je še do januarja 2014 da pridemo do milijon zbranih podpisov.
Svoj glas lahko oddaš na povezavi: Ustavimo Ekocid v Evropi
