Podnebne spremembe počasi, a vztrajno spreminjajo razmere v ekosistemih. Nekatere so bolj opazne, nekatere manj. Pridelovalci kave, predvsem v južni Ameriki, poročajo o vidnih vplivih podnebnih sprememb, na količino ter kvaliteto pridelane kave.
Človekov vpliv na okolje terja svoj davek. Nikoli prej, ni obstajala vrsta, katere vpliv bi v tako velikanski meri in tako negativno vplival na neravnovesje v naravi. Ker pa vemo, da je osnovni zakon vesolja ravnovesje, se sprašujemo, kje in kdaj se bo ta terorizem končal?
Bo to, ko iz pipe ne bo več pritekla kaplja vode, bo to, ko bo zaradi dviga morske gladine na preostalem območju kopnega potekala bitka za vsako ped zemlje. Ali se bo ta moment zgodil, ko si ne bomo mogli zjutraj skuhati skodelice kave?
Vsak ve, da brez vode ni življenja. In suše ravo tako vplivajo na količino pridelane hrane in drugih posevkov. V državah, kjer je pridelava kave med njihovimi primarnimi dejavnostmi se podnebne spremembe že kažejo, kot opozorilni znaki, da je potrebno nekaj narediti.
Zaradi suše je pridelek manjši, kavna zrna so slabše kvalitete, posledično lahko pričakujemo, da se bo cena kave dvignila. Se bomo spet vrnili v čase, ko sta bila sladkor in kava le v domeni bogatih?
Na tisoče malih farmerjev v perujskih Andih pa še ni vrglo puške v koruzo. Peru kot sedma najvećja pridelovalka in izvoznica kave, išče trajnostne rešitve, saj vedo da je to edini način, da bo njihova proizvodnja kave obstala in njihovo gospodarstvo preživelo.
Prilagajanje na podnebne spremembe z iskanjem novih inovativnih trajnostnih rešitev je edina pot. Tako so s pomočjo projekta Cafédirect, ki je namenjen ravno iskanju teh rešitev, pričeli z gojenjem kavovcev po trajnostnih načelih. Kavovce namreč sedaj skušajo gojiti v senci višjih dreves, kot so bananovci in druga visoka drevesa, ki jih sadijo na plantažah. Pogozdovanje hkrati tudi zadržuje vlažnost zemlje in tako je za gojenje potrebno manj vode.
V tem projektu pa so šli še korak dlje in hkrati z gojenjem sadik dreves za pogozdovanje vključujejo kmete v “carbon trading” ali po naše trgovanje z ogljičnimi krediti. 2000 metrov nad plantažami kjer kavovci ne uspevajo več, so v pilotni projekt vključili kmete, ki so se v preteklosti ukvarjali s požiganjem gozda, da bi pridobili površine za gojenje krompirja in koruze. Sedaj ti kmetje pogozdujejo ta območja in gojijo sadike dreves, hkrati pa s tem skrbijo da je ob deževnih obdobjih pobočje bolj stabilno in plazovi ne ogrožajo nižje ležečih nasadov kave.
Kmetje, ki vzgajajo in skrbijo za sadike, preden jih prodajo kmetom na kavne plantaže za svoje delo dobijo plačan svoj prispevek k zmanjševanju ogljičnega odtisa, ko partnerji projekta odkupujejo “carbon credits” ali “ogljični kredit”, s katerim izpolnjujejo svojo okoljsko odgovornost, hkrati pa prodajo sadike lokalnim farmejem tako, da se ekonomija hrani iz lokalnih virov.
Če bodo v prihodnosti vsi pridelovalci kave težili k trajnostnim rešitvam in se prilagajali na spremembe s projekti, ki bodo spodbujali lokalne rešitve, potem bomo morda lahko še nadaljnjih nekaj let, zjutraj iz kuhinje zavohali omamen vonj kave. V kolikor pa bo človek pohlep in gonja za zaslužkom večja, je slika lahko povsem drugačna. Ste že spili svojo?
vir: The Ecologist, Cafédirect
