Kako z znanji o duhovni energiji izboljšati svoje življenje in življenje na planetu? (4/4 del)

Ključ za uspešno sobivanje z duhovno energijo je najprej v naši pripravljenosti, da se ji popolnoma predamo in ji dovolimo, da nas usmerja. Kot da bi prepustili duši, da usmerja in vodi naše telo.

To lahko dosežemo z meditacijo ali molitvijo. To pomeni, da si dovolimo občutiti povezavo s to enostjo, katere del smo. Lahko bi tudi rekli, da naše materialno bitje zlijemo z duhovnim. Do tega stanja lahko pridemo, da se spomnimo na nekaj, kar nam zelo veliko pomeni in gojimo ljubezen do tega. Ali pridemo z osredotočanjem na dihanje ali sproščanje posameznih delov telesa. Ali pa preproso, da počnemo nekaj, pri čemer pozabimo na prostor in čas okoli sebe. Ko začutimo ta blažen občutek ali božansko, čisto brezpogojno ljubezen, mir ali svobodo, lahko ugotovimo, da je to najmočnejši, najlepši, celo orgazmičen občutek, kar ga lahko doživimo. Ključno je torej predvsem, da znamo tudi utišati svoj um in se prepustiti tišini.

V stanju meditacije pa se lahko poigramo in potreniramo tudi pri občutenju različnih pozitivnih občutkov, da poskušamo začutiti, kako naše telo resonira samozavest, lastno vrednost, zadovoljstvo, srečo, mir, pogum, ljubezen, dobre odnose z drugimi, smisel življenja in dosežkov.

Do boljše komunikacije z duhovno energijo pa nam pomaga tudi močnejše občutenje danega trenutka. Pri tem si pomagamo z osredotočanjem na dih in na čutila telesa. Pomembno je tudi, da imamo dostop do svojega srca vedno na široko odprt. To pomeni, da znamo gledati z očmi ljubezni (tako sebe kot vse ostalo). V vesolju na vsakem koraku iščimo lepoto in ljubezen ter občutimo povezanost vsega z vsem. Trenirajmo se v zavedanju glasu svojega najvišjega jaza in ga poslušajmo, da on vodi naše življenje.

Zelo pomembno je tudi kultiviranje povezave med našim umom in telesom. Pri čemer gre predvsem za zavestno uravnotežanje, da smo čim bolj enakomerno v obeh. Če smo pretirano v glavi in zanemarjamo telo, se moramo aktivirati v telesnih aktivnostih, saj se s tem prizemljimo. Če pa smo pretirano v telesu, pa zanemarjamo umski del, je prav, da nahranimo in premigamo tudi naš um. Če tega ne naredimo, se to navadno začne odražati v obliki zdravstvenih težav.

Zdaj že razumemo, da je naše življenje odsev našega notranjega razvoja, saj naš zunanji svet zrcali naš notranji svet. Zato bolj kot smo sposobni v zunanjih okoliščinah prepoznati sporočila in lekcije, ki nam jih prinašajo, bolj se začnemo povezovati z našo dušo. Nato jo postopno začnemo vedno bolj izražati in poosebljati, bolj se naša duša razvija.

Treniramo pa lahko tudi vsak trenutek v naših vsakodnevnih situacijah, čim bolj ozaveščamo, kaj se skriva v ozadju naših razpoloženj skozi dan (katera čustva in prepričanja). Še posebej dobre priložnosti za učenje pa so tiste, ki najbolj razburkajo naša čustva. Tam se skrivajo še posebaj dragocene lekcije. Seveda če smo jih le zmožni videti, namesto da napademo prinašalca sporočila.

Treniramo se lahko tudi, da v interakcijo z ljudmi vstopamo brez pričakovanj, pogojevanj, konceptov, temveč raje dovoljujemo energiji, da se prosto pretaka v srce in iz srca, saj je brezpogojna ljubezen naše naravno stanje.

Temna noč duše vodi v lepši svet, če smo odprti za učenje in novo rojstvo.

Ob tem je pomembno, da se zavedamo, da so ljudje, pri katerih čutimo več ljubezni, pozitive ali svetlobe, za dosego tega bili pripravljeni garati. Le tisti, ki so se prebili skozi težke izkušnje so postali čustveno bolj zreli. Pripravljeni so bili podati se v neprijetno in neznano. Ali kot pravi metafora, zavestno in trmasto so se podali skozi temno noč (svoje) duše. Ta je lahko v praksi tudi nekaj časa trajalo in v tem času so se počutili zelo zelo slabo, izgubljene in osamljene, še posebej če so se v tem času soočili s težko življenjsko situacijo (kot so ločitve, bolezni, travme, smrti bližnjih ipd.). Zato se pogosto dogaja, da se najbolj prijetni in močni ljudje rojevajo iz različnih težkih preizkušenj. Seveda če jim uspe uspešno priti skozi temo na drugo stran, namesto da potlačijo svojo bolečino in je ne uporabijo za učenje. Takšni ljudje dobijo tudi nov pogled na realnost in posledično najdejo številne odgovore na novo. Nekateri poiščejo tudi nov smisel v življenju in zamenjajo službo. Želijo nenehno osebnostno rasti, zato se začnejo posvečati svoji notranjosti, od koder dobijo številne modrosti, ki jih nato vnesejo v svoje življenje. Občutijo globoko sočutje do človeštva, zato želijo prispevati k rasti človeštva. Pogosto spregledajo skozi utvare družbe, vidijo, kako je večina ljudi nesrečna, in opazijo, kako puhla je večina komunikacije med ljudmi. Zato sta jim na listi vrednot najpomembnejši avtentičnost in pristnost. Svoje življenje si poenostavijo, saj si želijo več svobode in manj stvari. V svoje življenje vnesejo tudi čas zase in za svoj mir.

Takšno stanje ni nujno povezano s prepričanji posameznih verstev, čeprav je združljivo s samim jedrom vseh religij. Gre za najbolj aktivno doseganje osnovnih principov, ki jih učijo religije. Povezano je z vzpostavitvijo notranje harmonije in modrosti, da je vse v vesolju povezano, zato je življenje več kot le materializem in zadovoljevanje lastnih egoističnih potreb. Ljudje, ki dosegajo takšna stanja, življenje dojemajo globlje in so empatični do vsega stvarstva. Zato življenje za njih postane bolj polno, bogato in dosegajo večji vpliv na svet.

Zdaj razumemo zakaj je današnja primarna energetska kriza na Zemlji, kriza duhovne energije. Če bi rešili to krizo, bi se rešile tudi ostale energetske krize. Težava, kot je razložil v uvodu omenjeni dr. King, je v tem, da ljudje postavljajo svoje ‘izključno materialne energijske želje’ pred svoje ‘duhovne energijske potrebe.

Če želimo razumeti krizo duhovne energije na planetu, preprosto pogledamo srž problemov, s katerimi se na Zemlji soočamo danes. Večina problemov tako izhaja iz načina razmišljanja ljudi in način delovanja, ki je posledica takšnega razmišljanja. Opraviti imamo z veliko stopnjo sebičnega, pohlepnega, ljubosumnega, požrešnega, jeznega, maščevalnega, depresivnega, apatičnega razmišljanja in delovanja ljudi. To pa prinaša in ustvarja nizko stopnjo duhovne zavesti.

Rešitev je preprosta – vsak od nas mora le postati srčnejši človek, tako da občuti duhovno energijo ali odpre zavest in vse težave bodo odpadle. Kar pa je pri tem najlepše, je to, da smo le trenutek oddaljeni od lepše realnosti. Gre za to, da prevzamemo odgovornost nad našimi mislimi in čustvi, saj na subtilni ravni vplivajo na naše okolje. Vsa nasilna, negativna čustva, povzročijo sproščanje negativne energije, ki se nato materializira.

Ko se naučimo uporabljati svojo duhovno energijo, se spremeni naš pogled na življenje na Zemlji. Sebe in svoje odnose ter vsa dejanja začnemo gledati z uravnotežene ravni razumevanja.

Ali kot je celoten članek preprosto v parih besedah povzel Albert Einstein:

»Vse je energija in to je vse, za kar pri vsem gre. Uskladite svojo frekvenco (čustva) z resničnostjo, ki jo želite, in ne more biti drugače, kot da boste dobili to realnost. To je edina možnost. To ni filozofija.”