Vdihnemo in že izdihnemo, to se dogaja povsem podzavestno. Malokdo se zaveda s kje prihaja vdihan zrak, kaj vse je potrebno v naravi, da nastane molekula kisika, ki je glavni vir življenja. Veliko kisika na našem planetu izvira iz tropskih gozdov, ki so na območju Srednje in Južne Amerike, Azije, Oceanije in Afrike. Za nastanek teh gozdov je bilo potrebno več kot 80 milijonov let, danes pa v eni sekundi izgine za eno nogometno igrišče površin gozda.
Tropski gozdovi so najstarejši in najbolj kompleksni kopenski ekosistemi s 30 milijoni živalskih in rastlinskih vrst. Predstavljajo življenjsko okolje za polovico živalskih in dve tretjini vseh obstoječih rastlinskih vrst. Za tropske gozdove je značilna izjemna biotska raznovrstnost, saj v njih biva 80 odstotkov vseh vrst organizmov na Zemlji. En sam hektar tropskega deževnega gozda vsebuje do 1000 dreves in do 300 vrst organizmov, na leto pa je uničenih 12 milijonov hektarjev teh površin. V eni sami uri je posekanih 500.000 dreves ter izgubljenih od 20.000 do 100.000 rastlinskih in živalskih vrst letno. Takšen trend bi povzročil izgubo petine gozdov v 30 letih.
Dobra četrtina zdravil, ki jih pozna človeštvo, izvira iz tropskih rastlin. Trenutno se izkorišča samo en odstotek teh rastlin, medtem ko ostaja še 99 odstotkov rastlin, ki niso medicinsko raziskana in so potencialno zdravilo za raka in za druge za enkrat še ne ozdravljive bolezni. Iz tropskih gozdov izvirajo živila brez katerih si Zahodni svet ne predstavlja dneva, to so : limone, pomaranče, kava, banane, ananas, kakav, olja in predvsem industrijski material- les.
Vloga tropskega gozda je tudi »reciklaža«, saj drevesa črpajo vodo iz tal in v listih zadržijo deževnico, ki kasneje izhlapi v ozračje in na ta način voda kroži v sistemu. Gozdovi so pljuča Zemlje, ker iz ozračja črpajo ogljikov dioksid in s pomočjo procesa fotosinteze proizvajajo kisik. Poleg tega drevesa preprečujejo erozijo prsti. Drevesne korenine pripomorejo h kompleksnosti prsti, večplastne drevesne krošnje pa ščitijo tla pred močnimi nalivi dežja.
Kljub temu, da je biološka vrednost tropskih gozdov pomembnejša od njihove ekonomske vrednosti, le-ti zaradi intenzivnega izkoriščanja naglo izginjajo. V namen pridobivanja pašnih površin so požgane ogromne količine tropskega gozda. Za vsak pridelan kilogram mesa je uničenih 40 kvadratnih metrov gozdnih površin. Za proizvodnjo banan, ananasa, sladkornega trsa, čaja, kave in ostalih tropskih pridelkov je vsako sekundo posekanih več sto dreves in več sto živali ostane brez življenjskega bivališča. Vse te plantaže so po nekaj letni obdelavi zapuščene in prepuščene dezertifikaciji. Ne nazadnje pa v tropskih gozdovih živijo civilizacije, ki so od gozdov odvisne in z uničevanjem njihovega tradicionalnega življenjskega okolja in vnosa novih bolezni ogrožamo ta polnomadska ljudstva.
S poseganjem v ta biser narave tvegamo obstoj živalskih in rastlinskih vrst in ne nazadnje obstoj človeštva.
Vir: Revija Horizont
Prijava na e-novice
