Prižgimo kakšno svečo manj kot ponavadi ali še raje v mislih pošljimo svojo ljubezen v vesolje, kjer se bo naša energija združila z našimi predniki.
Ste kdaj razmišljali, kako družinski običaji in prazniki vplivajo na okolje? Verjetno se veliko ljudi niti ne vpraša ali bodo šli 1. novembra prižgati svečko svoji m sorodnikom na grob ali ne. To je pač vsakoletni običaj. In v to se ne dvomi.
A kaj bi rekli, če bi vam nekdo dejal, da je to tradicionalno početje zelo velika obremenitev za okolje. Bi morda še enkrat premislili, ali boste letos spet kupili cel koš sveč za vsak grob, ki ga boste obiskali? Od starih staršev, do stricev in tet ter sorodnikov, ki jih morda niti poznali niste, a ker so vas starši vsako leto peljali tja, to še vedno počnete tudi vi s svojo družino. Vse lepo in prav, da se poklonimo našim prednikom, a načinov izražanja spoštovanja je veliko in nekateri imajo, ne boste verjeli nični odtis na okolje.
Sveče, ki jih prodajajo pri nas so izredno obremenujoče za okolje, saj so narejene iz plastike, ki je ni mogoče reciklirati, hkrati pa vsebujejo parafin, ki je stranski produkt predelave nafte in ni ravno najbolj zdrav za naše dihalne poti. Prav tako gorenje sveč povzroča določen delež izpustov CO2 v zrak. Mogoče ne v tako veliki meri kakor tovarna, elektrarna ali avtomobili pa vendar vedno lahko razmišljamo globalno in ukrepamo lokalno. Poleg tega moramo vedno gledati tudi, da sama proizvodnja sveč doprinese, k njenemu ogljičnemu odtisu. Če povzamem študijo, kjer so ocenjevali življenjski cikel (ang. LCA – Life Cycle Assessment) različnih nagrobnih sveč, so pri upoštevanju različnih materialov iz katerih so sveče proizvedene, izpustov v ozračje, porabljenih naravnih virov ugotovili, da so okolju najbolj prijazne in imajo najmanjši vpliv na okolje električne nagrobne sveče, medtem ko so tradicionalne, ki jih največkrat vidimo na grobovih in so narejene iz PVC plastike, za okolje najbolj obremenjujoče.
Obstaja že nekaj alternativnih možnosti, kot so solarne nagrobne sveče, sveče iz čebeljega voska, soje, palmovega olja in drugih naravi bolj prijaznih snovi in materialov. Pri nas je take sveče verjetno še vedno bolj težko dobiti, a če vam je tradicija in ohranjanje običajev pomembna, pomislite tudi kako bi jo lahko ohranjali tako, da bi hkrati ohranjali tudi naravo saj če ne bomo ohranili narave, kmalu ne bomo imeli planeta, kjer bi to lahko počeli. Če se boste kljub temu odločili za nakup običajne sveče iz PVC plastike, povprašajte vsaj po tisti, ki je lokalno proizvedena in ne kupujte tistih na primer iz Kitajske, ki so priplule preko pol sveta, da bi nam sedaj onesnažile našo prelepo Slovenijo.
Bodite odgovorni in preverite, če ima vaše pokopališče poseben prostor za ločeno zbiranje odpadnih sveč. Če tega ne najdete, na to opozorite upravljavca pokopališča, saj je to predpisano z uredbo. Zmogljivosti za začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč v zabojnikih naj bi bila za najmanj 3 kubične metre odpadnih nagrobnih sveč na vsak hektar površine pokopališča, ne glede na letno obdobje, toliko za predstavo. Če pa bi si radi prebrali še kaj več o lanskoletni statistiki o uvoženih in porabljenih ter recikliranih svečah pa kliknite tukaj. Tudi na Ministrstvu za okolje se zavedajo perečega problema zaradi proizvedene količine odpadkov in so že lansko leto izvedli akcijo Prižgi eno manj. Bodite letos pripravljeni tudi vi!
Poskusite misliti ob prazniku tudi na naš planet in če že ne drugega, prižgite kakšno manj kot ponavadi ali pa namesto sveče v mislih pošljite svojo ljubezen v vesolje, kjer se bo vaša energija združila z vašimi predniki. Naše duše so tako ali tako povezane v enosti in verjemite mi, da ne bodo užaljene, če boste letos namesto 10-ih sveč prižgali le 3.
VIRI:
Uredba – http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200878&stevilka=3494
Ocenitev življenjskega cikla različnih vrst nagrobnih sveč , B. B. Sanz (2010)
http://www.wisegeek.com/are-candles-bad-for-the-environment.htm
