Spletna stran www.partnerskokmetijstvo.si nova povezava med kmeti in potrošniki, kjer bodo objavljene novosti iz tega področja in seznam ekoloških kmetij, ki so v sistemu partnerskega kmetijstva.
Kmetije si bodo lahko izmenjevale izkušnje. Potrošniki pa se bodo lahko prijavili med stalne člane izbranih kmetij ter si tako že na začetku sezone zagotovili sveže, ekološke, lokalne pridelke, med katere sodijo najrazličnejše vrste sadja in zelenjave, mlečne izdelke, jajca ter mesne izdelke. Vsi, ki jih bodo zanimale najrazličnejše informacije o kmetovanju, pa bodo lahko dobili več znanja tudi tako, da se bodo po predhodnem dogovoru pridružili pri delu na kmetiji.
»Zaenkrat so v naš sistem partnerskega kmetijstva vključene 3 slovenske ekološke kmetije: ekološka kmetija Studen iz Ljubljane, ekološka kmetija Porta iz Kranja in ekološka kmetija Romane Rejc iz Koštabone. In vse tri so večinoma že zapolnile svoja mesta, le pri kmetiji Romane Rejc je še nekaj prostih mest,« pravi Anja Horvat Jeromel. Vsaka kmetija si odnos z odjemalci uredi v svojem slogu, saj ima vsaka kmetija določene posebnosti glede dolžine sezone, zelenjave in sadja, ki jim uspeva, stopnje družabnih aktivnosti in cene, ki jo določijo za delež za posameznega odjemalca. Večinoma pa se cene gibljejo od 8 EUR za mali zabojček in od 16 za veliki zabojček, kar je okoli 30 odstotkov nižja cena kot na ekološki tržnici. Partnerske eko kmetije pa se tudi prilagajajo potrebam svoje skupnosti. Kmetje tako naredijo sejalni načrt že pozimi glede na okus in želje lokalne skupnosti, pri čemer si pomagajo z neformalnimi srečanji in vprašalniki. Družabna neformalna srečanja so priljubljena praksa pri partnerskem kmetijstvu, ki prispeva k vzpostavitvi pristnejšega odnosa med kmetom in njegovimi potrošniki. Slednji lahko tako tudi spremljajo kako raste njihova zelenjava, se spoznavajo, si izmenjujejo recepte in uživajo v naravi.
V Sloveniji je za zdaj v navadi, da se izdelki poberejo in prevzamejo enkrat tedensko. Nekatere partnerske kmetije imajo distribucijo kar na kmetiji, kamor pridejo stranke po svoj zabojček, nekatere imajo dostavni program, pri drugih pa je prevzem zabojčka s pridelki na določeni, predhodno dogovorjeni, lokaciji. Vsaka partnerska kmetija si namreč prizadeva sproti pobirati le toliko svežih pridelkov, kot je za določeno število odjemalcev potrebno tisti dan, da je čim manj hrane za na odpad.
Več kot milijon hektarov kmetijskega zemljišča je vsako leto je izgubljenega zaradi urbanističnega razvoja. Povprečna starost nekaj preostalih kmetov je prek 50. Skozi desetletje se pričakuje, da se bo več kot 80 odstotkov državnih kmetijskih zemljišč oddalo, večinoma ljudem, ki ne bodo živeli na zemljišču. Vprašanja kapitala in prihodnosti lastnikov zemljišč so pomembna, še posebej za majhne kmetije, ki so locirane v mestnih ali primestnih delih. Stroški zemljišč in opreme so previsoki za kmete, ki šele začenjajo. Vprašanje, kako financirati prihodnost, rešuje partnersko kmetijstvo prek edinstvene skupnosti ureditve financiranja. Vizija je ohraniti dostop do zemlje in opreme, da bodo imele posamezne skupnosti zagotovljeno dobavo zdrave hrane in da bodo pridelovalci lahko ekonomsko preživeli.
Več informacij in možnosti vključitve v partnersko kmetijstvo
