Vedno več se uporablja novih izrazov v zeleni ekonomiji, proizvodnji in okolju prijaznem načinu življenja. Ali vemo kaj točno vsak teh izrazov pomeni in ali jih pravilno uporabljamo tudi sami?
Spodaj si preberite podrobnejšo razlago nekaterih najpogosteje uporabljenih. Ker jih večinoma še ni poslovenjenih, uporabljamo kar njihove angleške različice.
RECIKLIRANJE
Najpogostejši izraz, ki je sedaj v uporabi že kar nekaj let in ga pozna večina okoljsko ozaveščenih ali pa ne ozaveščenih ljudi. Je najbolj uporabljana in razširjena »zelena« aktivnost, ki je prisotna v občinah, mestih do podjetij za predelavo surovin in verjetno ste tudi vi eden izmed tistih, ki vestno reciklirate. Recikliranje natančneje pomeni primerno ločevanje obnovljivih in ponovno uporabnih surovin, kot so papir, plastika, aluminij, steklo in železo. Te zbiramo v ločenih smetnjakih na ekoloških otokih, ali pa jih sami odpeljemo na deponijo, kjer za njih ustrezno poskrbijo podjetja, ki se s tem ukvarjajo.
PRE-CYCLE
Ta izraz še ni dolgo v uporabi in če bi ga prevedli v slovenščino bi pomenil pred-recikliranje, kar pomeni, da še preden kupimo določen izdelek pomislimo na njegovo celotno življenjsko dobo. Ali je iz materialov, ki jih je možno ponovno reciklirati, koliko let bo potreboval za razgradnjo, koliko energije je bilo porabljene za njegovo izdelavo ter predvsem ali ga zares potrebujemo.
Nekaj nasvetov, kako najlažje presodimo ali opravimo »pameten« nakup in s tem odgovorno ravnamo:
– Kupujte izdelke v večjih količinah kot pa več manjših. Namesto treh pol litrskih plastenk pijače, kupite liter in pol. Raje kot, da kupite izdelke, ki so zaviti vsak posebej, se odločite za skupinsko pakirane in prihranite okolju metre plastičnega ovoja ter kartonastih škatel.
– Vedno pojdite po nakupih s svojimi vrečkami in košarami, saj s tem ne le ponovno uporabljate nek izdelek, ampak prihranite nakup in recikliranje nove vrečke.
– Namesto, da nakupite vso nepotrebno opremo za piknike ali rojstnodnevne zabave, raje uporabite kozarce, skodelice in pribor iz domače kuhinje. Če je možno predlagajte, naj vsak prinese na piknik svoj kozarec in pribor. Tako boste imeli vi manj dela pa še onesnaževali ne boste po nepotrebnem.
– Ali je res potrebno vsak dan kupiti časopis? Razmislite, če lahko preberete svoje novice kar prek spleta ali pa v kavarni kamor hodite zjutraj na kavo?
UPCYCLE
Ta način je priljubljen pri tistih, ki so kreativne narave. UP pomeni gor, CYCLE pa krog…če to dvoje združimo lahko sestavimo skupaj, da gre za ponovno uporabo že uporabljenega. V mnogih državah se tega koncepta držijo tudi podjetja, k proizvajajo izdelke, saj s tem vzpostavljajo poslovni model »zelene« proizvodnje, kjer svoje kupce spodbujajo, da njihove izdelke prinesejo nazaj, kjer jih ponovno uporabijo za izdelavo novih izdelkov. Sami pa lahko to naredimo zelo preprosto:
– Stare pločevinke uporabimo za shranjevanje barvic in svinčnikov, izdelamo ropotuljico ali inštrument za naš bend
– Iz starih plutovinastih zamaškov naredimo desko za rezanje
– Iz starih kavbojk sešijemo delovni predpasnik za na vrt, v delavnico
– Ogrodje starega monitorja uporabimo kot okvir za sliko, akvarij itd.
CRADLE-TO-CRADLE (OD ZIBELKE DO ZIBELKE)
Ta izraz je uporabljen predvsem v proizvodni industriji in oblikovanju novih izdelkov. Razvijalce novih izdelkov spodbuja, da razmislijo kako razviti izdelek, ki bo energetsko najbolj učinkovit in bo proizvedel čim manj odpadnega materiala. Koncept spodbuja, da še pred izdelavo nekega izdelka razmišljamo o porabi in uporabi materialov za katere ni potrebno veliko obdelave, da pridemo do končne podobe izdelka, saj manj obdelave pomeni manj porabljene energije, manj onesnaževanja. Primeri dobrih praks C2C oblikovanja:
– Za izdelavo plastenke uporabimo organski material, kot je bioplastika namesto sintetičnih materialov. Razgrajevanje bo hitrejše in okolju prijaznejše.
– Vzpostavimo koncept odgovorne trgovine, kjer kupec kupljen izdelek (npr. preprogo) po uporabi vrne nazaj, kjer se blago uporabi za ponovno izdelavo nove preproge.
– Za izolacijo hiše lahko uporabimo vlakna industrijske konoplje, sojino peno in druge okolju prijaznejše materiale, ki bodo prijaznejši tudi do našega zdravja ter se pri razgrajevanju ne bodo spremenili v breme za okolje.
