Ekologičen
  • Hrana & recepti
  • Zdravje & nega
  • Osebna rast
  • Dom in okolje
  • Rekreacija in oddih
  • Kreativnost
  • Kolumne
  • Dogodki
TRGOVINA
  • Domov
  • O nas
  • Kontakt
  • Projekti
  • Donacije
Obišči našo Ekologično trgovino!
Ekologičen
Ekologična trgovina
Ekologičen
  • Hrana & recepti
  • Zdravje & nega
  • Osebna rast
  • Dom & okolje
  • Rekreacija & oddih
  • Kreativnost
0
  • Narava

Vojna za vodo

  • 23 avgusta, 2020
  • Ekologičen

Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi. Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj, poslej naj bi postala tržno blago

Ta čas je tudi v slovenske medije pricurljala novica o nameri EU komisije za privatizacijo vodnih virov. Zasnovana je bila že lansko leto kot predlog direktive, ki naj bi jo letos, v marcu 2013, sprejel Evropski parlament. »Liberalizacija« oskrbe s pitno vodo je bila skrita kot »razvoj in modernizacija« javnih storitev in zavita v običajno nakladanje o »krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.«

Ob teh nesramno žaljivih lažeh ni ostalo skrito, da gre za načrt komodifikacije pitne vode. Skratka, vodovodi bi lahko postali vir velikih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pipe  obravnavali kot blago na trgu. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj (skozi vodarino plačujemo le izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega sistema), poslej naj bi postala tržno blago. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. Skozi to obvezo članic bi korporacije dobile popoln vpogled na »EU trg s pitno vodo«. Lažnivi kljukci, ki so se zaredili med bruseljsko birokracijo in jim za ovratnik dihajo lobisti korporacij niso povedali, da so predlog napisali korporativni pravniki. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD so bili v »strokovnem« odboru, ki je »svetoval« EU komisiji pri pripravi predloga, v večini  predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil EU komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh »strokovnjakov« je  jecljal, da on ni izbiral članov »strokovnega« odbora. 



Kakorkoli že, namera je prepoznana in scenarij njene izvedbe tudi. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU, korporacije bi si v miru ogledale vzorno spisan meni »vodovodne« ponudbe in izbrale najprimernejše tarče. Sledil bi dumping udar z najnižjo ceno, ki bi izničil domačo konkurenco, nadaljevanje pa je poznano, monopolni položaj in skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganja v omrežje in posledično obilno klorirana voda.

Po letih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in krajih in lokalna skupnost bi bila prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti od korporacije. In ker za vodo ni nadomestila, bi bili nujni še veliki denarni vložki za obnovo razpadajočega sistema. Toda vodovodni sistemi so nastajali desetletja in so jih postopoma gradili z denarjem državljanov, zato so bili ves čas v upravljanju kot javna, oz. državna podjetja. Upravljanje z vodovodom je tipično upravljanje z monopolom, saj niti ena vodovodna družba na svetu ne deluje na tržnih načelih in tudi ne more. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj torej nekdo investira v konkurenčno omrežje? V poštev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema. In prav to se sedaj dogaja!

Polomijo privatizacije vodovoda v Parizu sem že opisal, tudi stanje v Italiji, so pa še drugi primeri. V Bolgariji je iz cevi javnih vodovodov iztekalo okrog 20% vode. Ob koncu 90tih so izgube omrežja dosegale že 60%! Da bi se vlada izognila stroškom obnove, je vodovod v Sofiji leta 2000 prodala družbi United Utilities, eni izmed fantomskih firm, ki so kot gobe zrasle ob privatizacijski histeriji Margaret Thatcher.

Cena vode je v desetih letih poskočila za več kot 300%! Toda leta 2011 so bile izgube vode še vedno 60%, čeprav se je korporacija zavezala, da jih bo zmanjšala na 25%. Vseh prevar, goljufij in davčnih utaj raje ne navajam. Medtem, ko je direktor korporacije sebi odmeril letno plačo 400.000€, je korporacija tožila 5.000 družin, ki niso bile sposobne plačati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin zaradi neplačane vodarine nasilno vrgli iz njihovih domov. Po tem zločinu, v katerem je sicer potegnila kar 1,5 milijarde funtov, je družba United Utilities prodala svoj delež novemu plenilcu francoski družbi Veolia in prav »po francosko« izginila novim »poslovnim zmagam« nasproti, tistim, ki jih sedaj trasira predlog direktive EU komisije.  



Privatizacijo pitne vode sicer že prakticira razvpita Trojka (IMF, EU komisija in ECB), ki vsiljuje in nadzira varčevalne ukrepe v kriznih državah. V Evropi obstajata namreč dve vrsti državljanov: običajni državljani in »prašiči« – PIGS (kratica PIIGS pomeni: Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo). Državljani nesrečnih držav, ki so jih sesule prevarantske finančne mreže, životarijo res prašičje življenje: s prepolovljenimi plačami in pokojninami, v grozljivi brezposelnosti in v uničeni socialni državi. Sledijo njihove »vodne grozljivke«.



V Grčiji je bila pitna voda delno privatizirana v Solunu in v Atenah. Francoska korporacija Suez je odkupila delež solunskega vodovoda in cene vode so hitro poskočile za 300%. V nasprotni smeri pa se je poslabšala kvaliteta vode, ki je postala tako nevarna za zdravje, da so ljudje pričeli kupovati ustekleničeno vodo. Na Portugalskem pa so se že vnaprej pripravili na privatizacijo vodnih virov. Občinske vodovode so začeli združevati v večje, ki so bolj zanimivi za nakup. Po slovensko bi temu rekli, da so jih naredili »bolj konkurenčne«. Začeli so izdajati koncesije in cene so takoj poskočile v nebo, v Pacos de Ferreira za 400%! Hkrati pa so začeli zapirati vse javne fontane in vodnjake s pitno vodo. Zapiranje fontan v južni Evropi poteka tako temeljito, da v poletni vročini le težko najdeš javni vir pitne vode.           



Španija, ki ima enega najboljših vodovodnih sistemov v Evropi, je pričela privatizacijo vode postopoma in brez udeležbe javnosti. Javnost v nobenem primeru ne ve, komu se kateri vodovod prodaja, dokler ta ni prodan. To je nova demokracija za EU »prašiče«!

V Angliji, kjer je Thatcherca uspela privatizirati okrog 60% vseh vodovodov, je stanje porazno: kontaminirana voda, ki se »zdravi« s klorom, puščajoče cevi in visoke cene vode.   



Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Ko slišite imena družb kot sta francoski Veolia in Suez, angleška Thames Water ali nemški RWE in Gelsenwaser se primite za denarnico. Zato nekatere vzorne demokratične države že delujejo preventivno v interesu svojih državljanov. Nizozemska je leta 2006 s posebnim zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobno zakonodajo je sprejel tudi Urugvaj.  



V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije o privatizaciji pitne vode. Avstrijski kancler Werner Faymann se je zavzel, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave. »Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi.« je neomajen avstrijski kancler. Javnost je poskočila tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Češki in Angliji. Kaj pa pri nas?



Slovenska vlada se je spet hlapčevsko priklonila Bruslju in že spomladi leta 2012 podala svoje pritrdilno stališče predlogu EU direktive. O predlogu je razpravljal le parlamentarni odbor za finance, ne pa pristojni parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Od kdaj so financarji odgovorni za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo? Kaj pa ekonomisti in bankirji vedo o vodi, razen da prinaša velike dobičke?

To kriminalno dejanje je podpisalo z neoliberalizmom prestreljeno Ministrstvo za finance, brez kakršnekoli javne razprave. Naši poslanci v EU parlamentu so bili tiho kot grob. Zakaj neki jih imamo in koga neki zastopajo? Mediji niso objavili niti besedice o tem, dokler ni problem preko spleta iz sosednje Avstrije pljusknil v naše domove in ga nismo odločno odprli v civilni družbi.



Podelitev koncesije pravno formalno res še ni privatizacija, toda posledice za prebivalstvo so popolnoma enake. Sicer pa tudi koncesije niso nedolžne. V ZDA se dogaja, da koncesionar na »svojem« vodnem območju državljanom ne dovoli uporabo lastnih vodnjakov niti zbiranje deževnice s streh. Ali si to lahko predstavljate v Sloveniji? Vojna za vodo se je začela!

 

Anton Komat

Podpišite javno peticijo proti privatizaciji vodnih virov oziroma, da voda ostane javna dobrina.

RIGHT 2 WATER

Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Deli na Pinterestu
Ekologičen

Starejši Članek
  • Video

Ekologični poslovneži: Kako zgraditi uspešen posel na novodobnih načelih?

  • 19 februarja, 2013
  • Ekologičen
Poglej prispevek
Novejši Članek
  • Zdravje

Bi radi shujšali? Začnite žvečiti svojo hrano.

  • 31 avgusta, 2020
  • Ekologičen
Poglej prispevek
Prijava na e-novice
Sorodne vsebine
Poglej prispevek
  • Narava

Aprila se na vrtu že začnejo zabavna opravila

  • Ekologičen
  • 5 novembra, 2020
Poglej prispevek
  • Narava

Februarske priprave na vrtnarsko sezono

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Narava

Izsledki raziskave: v besedah smo bolj okoljsko naravnani kot v dejanjih

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Narava

Novembra zaključujemo z vrtnimi opravili in nazdravljamo Martinovemu

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Narava
  • Zdravje

Kako se prepričamo, da je neko živilo lokalno pridelan?

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Narava

Permakultura – življenje v tesni povezavi z naravo

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Dogodki
  • Narava

Teden brez plastike – pridruži se izzivu

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020
Poglej prispevek
  • Narava

Obudimo svoje vrtove in povečajmo samooskrbo

  • Ekologičen
  • 23 avgusta, 2020

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

  • Poletni tabor za otroke
    Poletni tabor za otroke poln športnih aktivnosti
  • Egoist in altruist
    Kdo je bolj egoističen – egoist ali altruist?
  • V življenju ni pametno biti odprta knjiga
    V življenju ni pametno vsega povedati in biti kot odprta knjiga
  • Proces učenje petja, vaja in faze
    Čutim krivdo, ker nisem nič vadila…
  • BREZPLAČNI WEBINAR PREPRIČAJ KOGARKOLI
    Brezplačni webinar: Prepričaj kogarkoli – zvito, ne na silo
  • Vseslovensko petje s srci
    Vseslovensko petje s srci letos že šestič
  • Konoplja v domači lekarni
    Zakaj je potrebno imeti konopljo v domači lekarni?
Kategorije
E-novice

Prijava na e-novičke

  • Hrana in recepti
  • Zdravje in nega
  • Osebna rast
  • Dom in okolje
  • Rekreacija in oddih
  • Kreativnost
  • Domov
  • O nas
  • Kontakt
  • Projekti
  • Donacije
  • Uredniška politika
  • Oglaševanje
  • Donacije
  • Splošni pogoji poslovanja
  • Politika zasebnosti

Vnesi iskalne besede in pritisni tipko Enter.

Na spletni strani ekologicen.si uporabljamo piškote, ki zagotavljajo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin in analizo uporabe. S klikom na gumb "Strinjam se" dovoljuješ piškotke za vse namene obdelave.
NastavitveStrinjam se
Politika zasebnosti & piškoti

Politika zasebnosti

Za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje, spletna stran ekologicen.si uporablja piškote. Nekateri izmed piškotov so nujno potrebni za osnovne funkcionalnosti in varnost spletne strani. Uporabljamo pa tudi piškote drugih platform, ki nam pomagajo analizirati in razumeti vašo uporabo spletne strani. Ti piškoti so shranjeni v vašemu spletnemu brskalniku, shranijo pa se samo po vaši privolitvi. Vedno pa je omogočeno, da se od prejema teh piškotov odjavite.
Nujni piškotki
Vedno omogočeno
Nujni piškoti so potrebni za delovanje spletne strani. Ti piškoti med drugim skrbijo za varnost in funkcionalnost. Noben izmed teh piškotov pa ne shranjuje nikakršnih osebnih informacij.
Nenujni
Vsi piškoti, ki niso nujno potrebni za delovanje in funkcionalnost spletne strani. Služijo pa analitiki preko katere lahko preko raziskave optimiziramo naše vsebine in postajamo boljši.
SAVE & ACCEPT