Če smo bili do zdaj vajeni, da je voditelj en sam, ostali pa mu sledijo in smo to ponazarjali s strukturo piramide, kjer je vodja na vrhu, ostali pa spodaj, čas sprememb od nas zahteva nov pogled na voditeljstvo.
Naša družba je globoko prežeta s simboliko herojev. V zgodbi današnjih organizacij jih lahko imenujemo tudi voditelji. A dokler heroja gledamo kot na nekoga zunaj nas in visoko nad nami, nekoga, ki ima vse odgovore ali pa heroja vidimo tudi v sebi, potem smo lahko prepričani, da naša zgodba ne bo imela srečnega konca. Svet in družba se namreč spreminjata hitreje kot kdajkoli prej, ob tem pa je pred nami vse več novih izzivov, novih okoliščin, ki so vse kompleksnejši in globlji. In ta v nas prebujajo potrebo po novem, pristnem odnosu do voditeljstva, novih voditeljskih kompetencah in kvalitetah kot so empatično poslušanje, sprejemanje drugačnosti in zaupanje.
Čas za obrnjeno piramido
Kot navaja mednarodna strokovnjakinja na področju uporabe zgodb za pozitivne sistemske spremembe, Mary Alice Arthur, stopamo v novo paradigmo in v tej je voditelj vsak. Meni, da se iz trikotne oblike, kjer je voditelj na vrhu in vsi ostali sledijo, poraja ideja obrnjene piramide, kjer voditelj v resnici služi vsem ostalim pri vodenju. Pri tem je vsak posameznik povabljen v skupnost na podlagi svojih potencialov, moči in veščin in glede na to, kdaj je katera potrebna, vsak prevzame tudi vodenje. Zagotovo s tem pridobimo veliko večji izkoristek virov, tako individualno kot organizacijsko.
Vodja v tem primeru namreč ni več heroj, temveč postane gostitelj. Je tisti, ki ustvarja pogoje ter skupen prostor, kjer se lahko posamezni potenciali izrazijo. Skrbi za varen in topel prostor zaupanja, podpore in soustvarjanja.
Potrebno je spoznati svoj notranji vir
Da bi lahko stopili v nov odnos do sebe kot voditelja in zares služili skupnosti, se je potrebno zavedati in spoznati s svojim lastnim notranjim virom. Ta ne pomeni nujno neke naše posebnosti ali unikatnosti, ampak predvsem našo človečnost. Sposobnost opazovanja, poslušanja, sprejemanja. Notranji vir vsakega posameznika je pravzaprav življenje samo in bolj kot smo ga notranje (sami pri sebi) sposobni opazovati, se mu čuditi in ga raziskovati, lažje bomo to prakso izvajali tudi v skupini ljudi. Takšna pot seveda zahteva nekaj več poguma in po navadi tudi časa, saj smo večinoma ukalupljeni v filozofijo, da nekje odgovori obstajajo – bodisi zunaj ali pa znotraj nas.
Voditeljstvo nove dobe priznava, da pravzaprav (še) nima odgovorov, a je pripravljeno podpreti proces iskanja teh – sodelovalno, skupaj z drugimi in na nek način celo skromno. Voditelj spusti klasično vlogo voditelja in se prelevi v gostitelja, čigar namen in želja po skupnih odgovorih spodbujata, tako njega kot skupino, do novih odgovorov in rešitev. Morda zveni preprosto, a takšen spremenjen pogled na voditeljstvo morda predstavlja največji izziv današnjih voditeljev – stopiti iz piedestala voditelja in voditi z gostiteljstvom.
Kdo je voditelj nove dobe?
Paradoksalno tisti, ki nima dokončnih odgovorov. Novi izzivi in vse večja kompleksnost okolja nas vabita v raziskovanje novih, drugačnih principov. Zaveda se izvora svoje notranje moči, ima pogum, da pusti umreti delom svoje osebnosti, ki ne služijo širši skupnosti. Povezan je s kolektivno zavestjo in je radovedno učljiv po kompetencah, ki jih v tistem trenutku in prostoru potrebuje.
Voditelj nove dobe uporablja svojo glavo, da z njo usmerja svoja dejanja, vendar čuti in odloča s srcem in telesom. Zaveda se, da voditeljstvo ni enosmerna pot, temveč sodelovanje in izmenjava energij med njim in življenjem. Inovativnost vidi znotraj nenehno spreminjajočih se procesov, inspiracijo čuti v življenju in skupnosti kateri pripada. Pogumno zna izstopati iz urejenih struktur in se prepustiti toku, ter se ponovno vrniti k strukturi, ko je to potrebno.
Po mnenju Margaret Wheatley in Deborah Frieze (soustanoviteljice in predsednice The Berkana Institute ter njene naslednice, obe iz ZDA), je nova vloga voditelja kot gostitelja predvsem ta, da vztraja, da se ljudje in sistem redno učijo iz svojih izkušenj, zagotavlja dovolj časa (najredkejše dobrine vseh), nudi močno podporo – ljudje vedo, da je tam za njih, drži administracijo in birokracijo na strani, da se ljudem ni potrebno ukvarjati z nepomembnimi poročili, brani pred tistimi voditelji, ki bi želeli vzpostaviti nazaj kontrolo, češ da so zdaj ljudje preveč svobodni, redno daje povratne informacije ljudem o tem, kako jim gre, kaj so dosegli, kako daleč so že prišli, sodeluje z ljudmi pri razvoju relevantnih merilnih kazalnikov napredka, da so njihovi uspehi vidni, ceni duh skupnosti, ki skupaj pride na cilj.
Štiri ključni vidiki dobrega novodobnega voditelja
Na poti od heroja do gostitelja, lahko novodobni voditelj prevzame tudi štiri ključne lastnosti, kot bi jih navedla tudi Mary Alice Arthur:
1. biti mora stringcutter oz. tisti, ki zna prerezati vrvi, ko je organizacija tako zelo zapeta vanje, da ne more dobro dihati;
2. strateg – imeti mora pregled nad celotno sliko;
3. družbeni arhitekt oz. tisti, ki ustvarja prostor, vzdušje navdiha, kjer lahko ljudje dobro delajo skupaj in izražajo svoje potenciale ter
4. pripovedovalec zgodb-vedno mora vedeti, kdo je, od kod prihaja in kam gre.
5. In še nekaj se izkazuje kot ključnega pomena pri raziskovanju dimenzije novodobnega voditelja: bolj kot to,da ima vse odgovore, mora novodobni voditelj znati postavljati močna vprašanja. In ta se mu lahko porodijo le, ko dobro pozna svoj ustroj ter vpetost v širšo sliko sveta.
Na poti v novo paradigmo
Kaj pravzaprav prinaša nova paradigma? Iz družbe tekmovalnosti in pehanja za dobičkom se prestavljamo v družbo sodelovanja, medsebojne podpore, kohezije in sotekmovanja – tekmovanja in sodelovanja hkrati.
Da se lahko odpre pot novodobnega voditeljstva, tako zelo potrebnega za novo paradigmo, je potrebno naprej »dati na pavzo« obstoječe voditeljske stragegije in ljudi povabiti v iskren pogovor. Morda bi se začudili, če bi vedeli, kako zelo manjka poglobljene komunikacije med ljudmi v organizacijah. Ljudje se preprosto ne poslušajo, kaj šele slišijo med sabo. Zatorej je potrebno povabiti ljudi k soustvarjanju in skupnemu reševanju izzivov. Potrebno je postaviti okvir za dobro učenje, sodelovanje in soustvarjanje, s tem zvišati zavzetost ter ustvariti pogoje za dobro akcijo. Prvi korak? Morda le pristno vprašanje: kaj resnično menite? Kako bi se tega lotili? Kaj predlagate? Ko ljudem damo možnost za odgovornost, jo bomo tudi lažje sprejeli in sami postali voditelji. V času kompleksnosti in krize ljudje namreč ne želijo le sodelovati, temveč tudi prispevati k uresničitvi skupne vizije.
Nove kompetence, potrebne za korak v novo paradigmo bomo v sebi našli le, ko se bomo spustili izven svojih ustaljenih okvir in se podali v raziskovanje ter povezovanje več dimenzij: umetnosti in voditeljstva, duhovnega ustroja in celostnosti sveta, ženskega in moškega principa, ekologije in trajnosti, predvsem pa preproste modrosti povezanosti z naravo in odprtosti za intuitivno prepoznavanje tistega, kar podpira kreativni izraz življenja.
Avtorja: Andreja Cepuš in Matej Delakorda
Na temo novodobnega voditeljstva pripravljamo v novembru tudi delavnico, ki bo ponudila prostor za poglobljeno raziskovanje novih voditeljskih kompetenc. Za več informacij kliknite na www.kontejner.si ali pišite na info@kontejner.si .
